Kuharski šov MasterChef je zapustil še en znan Slovenec, in sicer vodja skupine Šukar Igor Misdaris. Pred skoraj šestimi leti smo ga spremljali v šovu Big Brother slavnih, tokrat pa se je ljubiteljem tovrstnih televizijskih oddaj pokazal v povsem drugačni vlogi. Čeprav je moral domov oditi relativno zgodaj, ni preveč razočaran, saj se tekmovanju ni pridružil, da bi zmagal, temveč da pokaže, česa je sposoben.
Ste pričakovali, da boste izpadli kot tretji po vrsti?
Kot tretji mogoče še ne, ampak tam nekje ... Kakšnega sotekmovalca bi lahko še premagal, ampak tudi to je dosežek. Nisem preveč razočaran, da sem moral iti domov.
Kdaj ste začutili, da vam zadnji izziv ne bo uspel?
Sploh nisem začutil, da mi zadnji izziv ne bi uspel. Mislil sem, da mi je uspelo, vsaj ko sem pogledal druge krožnike, pa tudi glede na komentarje. Ampak očitno je bila uporaba tehnik v mojem primeru nekoliko skregana z okusi sodnikov.
Zakaj ste se morali od tekmovanja posloviti? Kaj je šlo narobe?
Sodnikom ni bilo všeč, da v juho nisem dal raviola. Mislim, da raviol v kremni juhi pač nima nič početi. Lukov argument je bil, da sem preveč popekel škampe, ki pa so bili v bistvu že kuhane kozice, tako da sem jih samo še malo popekel, da so dobile barvo. Ampak to so stvari osebnih okusov.
Kako je bilo delati v paru s partnerico Nino, ko je imela prevezane oči?
Bilo je v redu, ampak raje bi videl, da bi morda delal sam oziroma da bi imel zavezane oči jaz. Zelo težko je delati nekaj, kar si zamisli nekdo drug oziroma kar si skupaj skušaš zamisliti, saj moraš delati kompromise. Glede na to, kakšne sestavine sva imela, sva naredila najboljše, kar sva lahko. Nisem pa zadovoljen z najino jedjo, ker je bila nekakšen izhod v sili. Zadovoljnejši sem z jedjo, ki sem jo naredil na izločitvenem testu. Preprosto težko je, ker se moraš v zelo kratkem času prilagoditi drug drugemu.
Kako pa ste se počutili v skupini v hokejski dvorani, kjer je bil vodja Luka?
Žal mi je bilo, da nas niso že takrat pomešali, ampak smo bili »znani« Slovenci skupaj, preostali pa skupaj. Morali bi nas pomešati oziroma naključno izbrati skupini, ampak počutil sem se pa vseeno dobro.
Ste od sebe morda pričakovali več?
Od sebe nisem pričakoval ničesar več, naredil sem, kar sem naredil. Nisem imel velikih pričakovanj, nisem šel tja zmagat. Prišel sem na povabilo, preveriti pa sem hotel svoje sposobnosti, saj uživam v kuhanju. Konec koncev sem odšel domov po dveh zmagah, tako da sem s svojo predstavo zadovoljen. Je pa res, da je v šovu več bolj podkovanih kuharjev od mene.
Kdo si po vašem mnenju zasluži zmago?
Moj prvi favorit je Darko, potem pa sta tukaj še Lovro in Tomaž. Če nekdo od teh treh zmaga, bom zadovoljen, vse, kar bo drugače, pa mi ne bo najbolj všeč.
Bi v šov vstopili še enkrat, če bi imeli to možnost?
Ni mi žal, da sem se pridružil, prijavil pa se ne bi več, saj sem zdaj že videl, kako to gre. To je zelo naporna stvar. Če primerjam z Gostilno išče šefa, kjer kreacije nastajajo po več dni, imaš tu na primer le pol ure časa, da uresničiš svojo zamisel. Vsa čast ljudem, ki jim to uspe, torej v tako kratkem času narediti zares dobro jed.
Ali lahko primerjate MasterChef z Big Brotherjem, kjer ste bili leta 2010?
Big Brother je takšen šov, da igra bolj na psihološko noto. Zame je bila to boljša izkušnja v smislu osebnostne rasti, saj si tam velikokrat odvisen od nekoga drugega, tudi od gledalcev. V MasterChefu pa si bolj odvisen od sebe, od svojega truda in dela ter od sodnikov, ki so ti enkrat naklonjeni, drugič pač ne.
Kaj najraje kuhate za svoje bližnje, kako jih razvajate?
Najraje pripravljam morske stvari, torej ribe, rake, školjke. Sem pristaš prvinskih okusov, ne pa pretirane uporabe začimb, kot je na primer Kamala, ki v jed nameče »vse živo«. Hrano rad naredim takšno, kakršna je, torej sem kuhar z nekimi klasičnimi idejami.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Načrti za mojo prihodnost nimajo zveze s kuharijo. Doma bom še vedno kuhal, nikoli pa nisem imel ambicije, da bi bil profesionalni kuhar. Včasih sem razmišljal, da bi imel restavracijo, ampak tu je veliko drugih dejavnikov. Imel sem tudi nekaj dobrih idej, na primer v Ljubljani odpreti ribjo restavracijo s samo rečnimi ribami, česar v Sloveniji še ni. V kulinaričnem smislu nimam ambicij, sicer pa Šukar ravno snema novo ploščo, ki bo povsem avtorsko obarvana, s tem projektom si upamo veliko, šli smo bolj v avtorske vode in upamo, da bo to lepo sprejeto tudi pri občinstvu. Gremo naprej z optimizmom.
