Na poslovilnem večeru nam še niste želeli javno razkriti, s čim se boste ukvarjali v prihodnje. Je danes kaj bolj jasno?
Želim si ostati v športu, kjer se počutim doma. Poti so mi poznane, vendar si je bilo treba vzeti čas tudi za premislek. To sem vedno počel. Nikamor se mi ne mudi, lahko pa z distance bolje vidim celotno stvar.
Torej tudi v policiji niste več v službi?
Ne, že več kot dve leti ne.
Imate v boksu kakšnega varovanca, favorita?
Precej je talentov, vendar ne vidim nikogar, ki bi bil pripravljen resnično zagristi v delo. Veste, vsi bi imeli denar, dobre avte, ženske in še kaj, malokdo pa se je pripravljen odpovedovati in iti po začrtani poti.
Ko so objavili panamske dokumente in vaše ime, vas je žena morda vprašala, kje je ta denar?
Ah, seveda. Žena najbolje ve, kje imamo denar in kje ga nimamo, saj je ves čas ob meni. Žena me ni vprašala, so me pa vsi ostali (smeh).
Dosti se je pisalo, še več govorilo, šlo bi naj za dve vaši podjetji. Eno na britanski...
Anguilli.
… drugo v Panami. Vi naj bi ju imeli tam, a tega niste prijavili davčni upravi.
Najprej bi rad zanikal kakršno koli posredno ali neposredno vpletenost. Treba je pogledati na zemljevidu, kje je Panama in kje Anguilla. Ker to dvoje nima ničesar skupnega. O Panami ni bilo nikoli nobenega govora.
Torej v Panami nimate ničesar?
Nikoli nisem imel. Kaj šele, da bi podjetje v Panami prodal še enkrat podjetju v Panami. To je slovenska klasika, da se lahko nekoga oblati.
Pa na Anguilli?
Podjetje je odprto na Anguilli. Šlo je za popolnoma zakonito stvar. Pomeni, da lahko podjetje odpreš kjerkoli na zemlji, vendar ne sme poslovati s transakcijami, ker naj bi bili tedaj v davčni utaji. Kdorkoli lahko podjetje kadarkoli preveri in vidi, da nima transakcijskega računa!
Fursu pa podjetja vendarle niste prijavili?
Da, to je moja napaka. Nisem vedel, da je treba to narediti. Če sem napako storil, jo bom tudi plačal. Kazen za to znaša 200.000 ali 300.000 evrov. Ni dosti, ni pa tudi malo glede na to, da imam račun v Panami, ki ga v resnici nimam.
Na Ptuju imate svoj gym. Dosti trenirate?
Precej sem tukaj. Ampak pazite ironijo. Dvorana je bila zgrajena. Uporabnik spodnjih prostorov ni plačeval določenih stroškov po pet let. Pa se ni zgodilo nič. Dvorana stoji, vse, kar je bilo uporabnega, so pobrali, in zdaj se čaka, da se konča stečajni postopek. Če bi imel res privilegije, bi zadevo lahko hitro rešili. Pa je ravno obratno.
Ko gre vrhunski profesionalec v pokoj, se pogosto zgodi, da zaradi preveč prostega časa z domačimi, s katerimi niso najbolj navajeni drug na drugega, hitro zaključi in se odseli. Kako je pri vas?
Imam torej srečo, saj mi punce doma pravijo, da sem še manj doma kot prej. Mi je pa všeč, da čas, ki ga preživljamo skupaj, preživljamo kvalitetno. Največ ob večerih. V preteklosti namreč nisem imel časa, da bi skupaj prebrali kakšno pravljico.
Dekleti sta zdaj že toliko stari, da si bosta domov kmalu pripeljali fanta.
Samo naj poskusijo priti!!! (Smeh.)
Rekli ste, da bi bila pot z močnejšo industrijo lahko lažja. Vam je kaj žal, da niste sprejeli nemškega državljanstva? Vam je danes, po panamskih dokumentih, žal?
Bom iskren – jaz sem Slovenec. Težko vzamem katero koli drugo državljanstvo. Tudi sedaj, ko se dogajajo te stvari z davčnimi oazami, ki to zame niso. Velikokrat ob tem pomislim, kaj sploh še delam tu?! Po drugi strani pa – iskreno, globoko v sebi – imam to Slovenijo rad. To je moja država. Če česa ne bi naredil, ne bi oškodoval ljudi, davkoplačevalcev, saj onih 'budžovanov' tako ne, tega ne bi naredil zaradi Slovenije, zaradi ljudi, ker me imajo radi, ker imam jaz rad njih. Preprosto lahko rečem: izjemno spoštujem in cenim Hrvate.
Zakaj?
Ker so na svojo šahovnico ponosni. Mi smo pa ponosni na trnje, ko pika. Ko nekoga rani.
Torej vam je žal, da niste vzeli drugega državljanstva?
Nikoli mi ne bo žal, čeprav sem imel to možnost. Vendar tega ne morem, ker z nekimi stvarmi na zemlji moraš živeti. In jaz sem ponosen, da sem Slovenec. Nemcem sem vedno govoril, da sem srečen, vendar to ni moj prvi dom, čeprav so piarovci hoteli, da poudarjam, da se počutim kot Nemec. Vem, da so mi dajali dom, kruh, vendar ne morem biti Nemec, jebiga.
Vas je te dni poklical kak politik in vam izrazil podporo?
Poklical me ni nihče, so mi pa na spletu izražali podporo. V življenju ne pričakuješ, da bo nekdo nekaj naredil zate oz. namesto tebe. Na koncu moraš vedno vse narediti sam.
Še trenirate?
Še. Trudim se, saj se v zadnjem obdobju ukvarjam z nekimi drugimi stvarmi. Zavedati se moram, da ne tekmujem več, a sem zelo vesel, ko grem teč po progi, katero sem neštetokrat pretekel, in opazim nove hiše, nova drevesa. Verjamem in želim si, da bi do zadnjega dne življenja ostal v dobri telesni pripravljenosti oz. da bi se lahko gibal. Četudi bi imel 90 kg.
Kilogrami so ostali enaki?
Presenetljivo sem šel dol. Ko treniraš, so mišice težje. Mislil sem, da bom imel težave, ko sem imel 79 kg, pa sem moral iti na 66 kg.