Hitrost spada na dirkališče, ne na cesto

Nekaj dni pred tekmovanjem v Planici smo se srečali z našim skakalcem Robertom Kranjcem. Pogovor ni tekel o skokih in planiških pričakovanjih, ampak o njegovem hobiju in strasti – motorizmu. Sestali smo se v Sori pri Medvodah, v delavnici Gašperja Čarmana, kjer je letos prezimoval Robijev beemve, in kaj hitro smo si bili na ti.

Kaj je bilo prej, smučarski skoki ali motorizem?

Najprej so bili skoki, čeprav sem bil že od malega navdušen nad motorji. Ker pa doma ni bilo finančnih sredstev, nisem imel motorja, dokler si nisem sam zaslužil denarja zanj in za izpit. Tega sem naredil pri dvajsetih in si kupil svoj prvi motor. Takrat je veljal zakon, da si lahko z izpitom najprej vozil motorje do 350 kubičnih centimetrov delovne prostornine in šele čez dve leti presedlal na kaj močnejšega. Tako je bil moj prvi Yamahin čoper dragstar 250.

Danes voziš beemveja?

Drži, a pred tem sem imel še nekaj motorjev. Dragstarja sem najprej zamenjal za tako imenovanega slečenega suzukija SV 650, po dveh letih mu je sledila Kawasakijeva ninja 636, nato sem vzel suzukija GSX 1000. Potem pa sem kupil sedanjega – BMW S 1000 RR, s katerim sem zelo zadovoljen.

Torej si se odločil za počasno stopnjevanje – od 350 do 1000 kubikov.

Tako je. To pa sem storil povsem načrtno.

Glede na to, da imaš su-peršportni motor, si verjetno pogosteje na dirkališču kot na cestah. Greš kdaj tudi na kakšen izlet?

Seveda, občasno se z ženo odpeljeva na kakšen izlet, čeprav opažam, da z leti to počnem vse redkeje, saj imam vedno manj prostega časa. Z veseljem grem na dirkališče Grobnik, da se tam navozim – tako, za dušo. Z Gašperjem Čarmanom sem bil tudi na madžarskem Pannonia Ringu. Vozil sem tudi na dirkališču Brno na Češkem. Vsako leto poskusim iti vsaj enkrat na dirkališče. Namreč – za vse, ki imamo cestne motorje, je najboljša odločitev, da gremo hitrost okušat le na pisto. Cesta je le cesta in danes je vedno več prometa ter posledično nevarnosti.

Kadar greš na izlet, katere destinacije, ture običajno izbereš?

Pred leti smo z družbo velikokrat hodili na slovensko obalo in nazaj. To je bila klasična tura. Druga je bila, da si se z morja vrnil prek Nove Gorice, Bovca, čez Vršič v Kranjsko Goro in potem domov. Priljubljeni cilj je tudi Bohinj, kamor smo hodili na kavo. Ali pa čez mejo v Avstrijo do Železne Kaple in nazaj.

Ti je katera tura še posebno pri srcu?

Ne, nimam najbolj priljubljene ture. V vožnji z motorjem uživam ne glede na to, kam se odpeljem. Če se usedeš, se pač usedeš in se pelješ.

Kolikokrat na leto obiščeš dirkališče?

Vsaj enkrat grem na Grobnik in – če mi čas dopušča – na katero tuje, bolj oddaljeno dirkališče. Sicer bi z veseljem šel večkrat, a me pri tem na žalost ovira pomanjkanje časa. Tega imam le v aprilu in maju. Letos načrtujem, da bi šel vsaj dvakrat, trikrat na pisto.

Smučarski skoki in vožnja motorja – oba športa sta zelo adrenalinska. Kateri se ti zdi bolj?

Zagotovo doživim več adrenalina na motorju. Nimam toliko izkušenj, kot če bi bil poklicni dirkač. Vsakič, ko grem na pisto, je vse skupaj zelo adrenalinsko. Vožnja po cesti, kjer se vedno držim prometnih predpisov, seveda ni nič adrenalinska.

Obiskuješ treninge varne vožnje?

Ker sem zaposlen na policiji, delam takšne treninge kar z njimi, vsako leto na začetku motoristične sezone. Udeležil sem se tudi treninga varne vožnje z motorjem na Vranskem. To so, kljub mojemu desetletnemu motorističnemu stažu, odlične izkušnje. Še posebno pred sezono je dobro obiskati kakšen ogrevalni trening, da obnoviš tiste banalne osnove, ki si jih med zimo malo pozabil.

Za brezhibnost tvojega motorja skrbi Gašper Čarman, kar verjetno pomeni, da je motor že pripravljen na začetek nove sezone?

Gašper skrbi za moj motor, tako da je zdaj res že pripravljen tako, kot mora biti. Za letošnjo sezono so mi ga še na novo prelepili. Tudi prej sem skrbel zanj, vendar je zdaj, odkar to zaupam Gašperju, res odlično pripravljen. Poleg tega doma niti nimam dovolj prostora, da bi lahko motor prezimil.

Tudi letos načrtuješ kakšen ogrevalni trening vožnje?

Trening varne vožnje bom po vrnitvi domov najverjetneje opravil s policijo. Če pa govoriva o dirkaškem treningu, pa načrtujem vsaj dva obiska Grobnika, in če bo čas dopuščal – letos se pripravljamo na olimpijske igre –, bom šel še na katero tuje dirkališče.

Greš na dirkališče s kombijem?

Seveda, tudi na Grobnik, čeprav je relativno blizu. Veš, že vožnja z motorjem tja te utrudi, in če temu dodaš še adrenalinske kroge po dirkališču, bi bil za varno vrnitev domov preprosto preveč utrujen. S kombijem je v vseh pogledih varneje. Poleg tega gre z menoj tudi Gašper, ki je nekakšen moj inštruktor dirkanja.

Omenil si, da gresta kdaj na izlet z motorjem tudi z ženo, a če dobro pogledam, na tvojem beemveju ni ravno razkošnega prostora za sopotnico?

Drži, prostora je res malo, a če želi iti z menoj, je to edina možnost. Vsekakor pa razmišljam o nakupu kakšnega potovalnega motorja enduro, a kot sem že dejal, doma nimam dovolj prostora niti za enega, kaj šele za dva. Sicer bi ga že kupil in bi cestnega uporabljal le za na dirkališče.