V predvolilnem času so glas povzdignili tudi uveljavljeni slovenski glasbeniki, med njimi Pero Lovšin, Magnifico in Slavko Avsenik, ter spet opozorili na težke razmere, v katerih ustvarjajo zadnja leta. »Leta 2006 je bilo med prvimi 10 najbolj predvajanimi skladbami v RS devet slovenskih, leta 2008 le še tri, lani pa se je najbolj predvajana slovenska skladba znašla šele na 16. mestu,« so zapisali v pismu političnim strankam, ki kandidirajo na letošnjih parlamentarnih volitvah. Zahtevajo spremembo nekaterih zakonov in več slovenske glasbe na slovenskih radijskih postajah.
»Pozitivni odgovor smo prejeli iz SDS, SLS in Nove Slovenije, ki so reševanje tega problema že vključile v svoj program. Stranka Zares, ki v svojem povratnem dopisu kategorično ignorira vsebino našega pisma, pa razkazuje svoje neznanje in našteva svoje (ne)uspehe, zaradi katerih smo se glasbeni ustvarjalci v zadnjem mandatu Vlade RS znašli na robu preživetja, slovenska publika pa na meji popolne glasbene in splošne kulturne osiromašenosti,« so v sporočilu za javnost zapisali člani Slovenske unije glasbenih ustvarjalcev (SUGU) in člani Društva slovenskih skladateljev (DSS). Od drugih strank odgovora niso prejeli. Nekateri glasbeniki so nad razmerami tako ogorčeni in razočarani, da razmišljajo celo o vrnitvi potnih listov in bi se tako simbolično odrekli slovenskemu državljanstvu. »To je ideja, ki še zori, a če ne bo šlo drugače, bi lahko uporabili tudi tako drastične ukrepe,« pravi Jernej Dirnbek, član skupine Mi2.
Glasbeni urednik je lahko praktično vsak
»Narod, ki zaničuje svojo kulturo, si ne zasluži biti samostojen narod,« je kritičen tudi Tadej Hrušovar, avtor uspešnice Dan ljubezni in nekdanji član legendarne skupine Pepel in kri. »Sploh pa je žalostno, da so stvari prišle tako daleč, da mora to urejati zakonodaja,« pravi pevka Saša Lendero, »predvsem so glasbeni uredniki tisti, ki na neki način ustvarjajo javno mnenje. A zdi se, da že nekaj let načrtno ignorirajo domačo produkcijo.« Njenemu mnenju se pridružuje tudi kantavtor Andrej Šifrer: »V naši državi je glasbeni urednik lahko praktično vsak. Tako se zgodi, da se na tem mestu znajde zafrustriran glasbenik, ki se tako maščuje za svoj neuspeh.« Dodaja še: »Na veliko naših radijskih postaj vplivajo tuje založbe, ki jim za predvajanje skladb njihovih varovancev plačujejo honorar. Konec koncev se vse začne in konča pri denarju.«
Stanje bo takšno, kot pač je – žalostno
Za mnenje smo vprašali tudi programskega direktorja enega najbolj poslušanih radijskih postaj v Sloveniji Andreja Voduška z Radia 1, ki takšne očitke zavrača. »Veliko slovenskih glasbenikov se ne zaveda, da se je tudi v glasbi treba modernizirati. Zdi se, da so nekateri ostali tam, kjer so bili pred 20 leti,« pravi Vodušek. Zanimivo je, da v javnosti obenem velja prepričanje, da je bila kakovost glasbe takrat na precej višji ravni, kot je danes. »Dokler bodo glasbeni uredniki ljudje, ki ne spoštujejo in ne marajo slovenske glasbe, bo stanje pač takšno, kakršno je. Žalostno,« je o tej polemiki že pred časom povedal Dragan Bulič, dolgoletni glasbeni urednik na Valu 202, ki je prejel tudi viktorja za življenjsko delo.
