Likovnik brez ponotranjenega posluha za pisano in pripovedno besedo le težko prevaja sporočila pripovedi v ilustracijo, a Riko Debenjak (1908–1987) je kot ilustrator magičnih zgodb in poezije to pravilo nadgrajeval. Zanj je bilo prepletanje besedne in likovne umetnosti nadvse pomembno in za uresničitev tega prepleta je našel veliko načinov. Na razstavi je predstavljenih več kot polovica umetnikovih ilustracij, ki so v knjigah objavljene kot simbolična grafična dopolnila poeziji v knjigah njegovih prijateljev, a tudi kot prave ilustracije pri nas in v svetu uveljavljenih besedil, ki jih je ustvaril po naročilu tedaj vodilnih založb.
Že leta 1940 je za idilično povest Ivana Čampe Mlin v grapi prispeval štiri akvarele kot edinstveno sinergijo med besedo, risbo in sliko. Njegova ilustracija ni le dopolnitev besedi, temveč njeno oplemenitenje. Še isto leto je s slikami okrasil knjigo Magajnovih novel Zaznamovani in z risbami ilustriral povest Filipa Terčelja Vozniki ter naslednje leto sonete Ivana Čampe Šotor v zatišju. Debenjakova risba, ki sama v sebi nosi toliko lirike in izpovedi tako v likovni formi kot izčiščeni potezi, navezuje s poezijo sijajen dialog. V tem času je bila knjižna ilustracija še dokaj vezana na realizem, vendar si je pri ilustracijah poezije in drugega pripovedništva tako za odrasle kot otroke dovolila že več svobode. Pojavili so se ekspresionistične deformacije oblik in transformacije barve, poskusi geometriziranja in kubično poenostavljanje oblik ter celo omiljeni nadrealizem. Sicer se je Debenjak le redko lotil ilustriranja za mladino, vendar je storil tudi to. Kunčičevo knjigo pesmi za mladino Matjažek je opremil z radirankami. V petdesetih letih je ustvaril edinstvene ilustracije Prešernovega Uvoda h Krstu pri Savici, Magajnove kratke proze in Gradnikovih Primorskih sonetov. Leta 1953 je z dramatičnimi podobami ilustriral Gogoljevo knjigo Taras Bulba. Med še danes neponovljive spadajo tudi štiri ilustracije Njegoševe pesnitve Gorski vijenac. Leta 1965 so Debenjakove atraktivne črno-bele realistično zasnovane ilustracije izšle v pozneje večkrat ponatisnjenih knjigah z naslovom Življenje in nenavadne prigode pomorščaka Robinsona Crusoeja.
Z ilustracijo je Debenjak izrisoval svet, takšen, kot ga je dojemal in čutil, in ne takšnega, kot naj bi bil. Tudi zato moramo njegov opus ilustracij spremljati v popolni povezanosti z njegovim siceršnjim delom, saj lahko v vseh zvrsteh vzporedno opazujemo ista oplajanja in vzgibe, ki jih je kot umetnik gojil v posameznih obdobjih svojega dela, hkrati pa formalne izzive, ki jih je na umetniški poti skrajno subtilno razreševal.
