Režiser Tomaž Pandur je veljal za gledališkega samohodca, ki se mu je uspelo z lastnim režijskim konceptom prebiti tudi na tuje odre. Kritiki so imeli o njegovih predstavah vselej deljena mnenja, a kljub vsemu je Pandur kot režiser ostal zvest svoji viziji teatra. Star 53 let je danes umrl v gledališču, med vajo za predstavo Kralj Lear.
Pandur se je rodil leta 1963 v Mariboru. Že kot dijak Prve gimnazije v Mariboru je ustanovil svojo gledališko skupino Tespisov voz – Novo slovensko gledališče in z uprizoritvami že tedaj opozoril nase slovensko in jugoslovansko gledališko javnost.
Leta 1988 je na AGRFT v Ljubljani diplomiral iz režije, leto kasneje je mednarodno odmevala njegova uprizoritev Šeherezade Iva Svetine v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani. Istega leta je postal umetniški vodja Drame SNG Maribor, ki jo je vodil do leta 1996. Med njegovimi velikimi odrskimi projekti so bili Goethejev Faust, Shakespearjev Hamlet, Dantejeva Božanska komedija in drugi.
Uspeh v tujini
Po krajšem umiku je nato začel režirati v tujini – New Yorku, Nemčiji in Španiji, kasneje je ustanovil svoje gledališče Pandur.Theaters, ki ga vodi njegova sestra, dramaturginja Livija Pandur. Zanj je med drugim režiral Kaligulo Alberta Camusa, med uprizoritvami so bile tudi njegove lastne priredbe, denimo Hazarski slovar Milorada Pavića, Sto minut po Dostojevskem in Tesla Electric Company.
Med njegovimi zadnjimi projekti sta bila dramski diptih po Shakespearjevem Rihardu III. in Rihardu II. v ljubljanski Drami leta 2014 ter dramska pesnitev Johanna Wolfganga Goetheja o človeku, ki je prodal svojo dušo hudiču, ponovno jo je uprizoril po 25 letih. Najprej leta 2014 v Madridu, nato so Fausta premierno videli obiskovalci lanskega ljubljanskega poletnega festivala. Ljubljanska Drama, v koprodukciji katere je nastala slovenska uprizoritev, je z njim nedavno požela veliko zanimanje na iberoameriškem gledališkem festivalu v Bogoti.
Bil je izredno plodovit ustvarjalec. Njegove režije so temeljile na priredbah dramskih klasik, h katerim je pristopal na izrazito samosvoj način. Za svoje delo je prejel več slovenskih in mednarodnih nagrad. Med slovenskimi sta bili dve Borštnikovi nagradi ter leta 1991 nagrada Prešernovega sklada.
Neprecenljiva izguba
Danes je Pandur zaradi srčnega zastoja umrl med vajo za predstavo Kralj Lear v Makedonskem narodnem gledališču. Za seboj je pustil veliko praznino med gledališkimi prijatelji in sodelavci. Ob njegovi smrti so se razpisali številni tuji mediji, med drugim v Španiji, kjer je bil kot režiser zelo cenjen. Tudi na spletnih omrežjih in pod vestmi v medijih se množijo izrazi sožalja.
Na ministrstvu za kulturo so ob njegovi smrti zapisali, da je »izguba velikega umetnika Tomaža Pandurja, ki bi s svojo ustvarjalno energijo in umetniškim potencialom lahko še ogromno prispeval k prepoznavnosti slovenske kulture v svetu ter dvigu njene kakovosti, pomeni neprecenljivo izgubo za slovenski narod in Slovenijo«.
