»Če si samski pri 25, si normalen moški, če si samski pri 35 letih, te imajo ljudje za psihopata ali geja. Zakaj se ljudje spremenimo, ko se navadimo drug na drugega? Zakaj ne moremo ostati tako prijazni in uvidevni, kot smo bili na prvem zmenku?« se sprašuje Vid Valič, ki je iskreno priznal, da bi se rad poročil. Že od nekdaj.
Na začetku pogovora mi zaupa, da njegova nova predstava Tvoj bodoči bivši mož, s katero gostuje po vsej Sloveniji, govori o obdobju, v katerem se je sam znašel. »Ljudje se sprašujejo, kaj je z mano narobe, zakaj sem samski. Veste kaj? Samsko življenje ni izbira, ampak posledica,« pravi Vid. Posledica česa, me zanima. »Vseh odnosov, vseh izkušenj, posledica načina življenja,« odgovori in doda, da imajo samski ljudje določene privilegije, ki jih tisti v razmerju nimajo. »Nikomur se ti ni treba prilagajati. Če želim nekaj storiti v tem trenutku, bom to tudi storil. Posledice bom nosil samo jaz. Ko pa si v odnosu, moraš sklepati kompromise. V razmerju imaš neko svobodo, vendar ne popolno, kar tudi ni napačno. Je pa res, da je trava vedno najbolj zelena na drugi strani. To denimo pomeni, da bodo nekateri rekli, da je meni luštno, ker nisem v razmerju, jaz pa si bom ob pogledu na zaljubljen par mislil, kako je luštno njima,« pove v smehu. Na družinskih kosilih in srečanjih ni tarča očitkov, zakaj si vendarle na najde kakšne, se ustali in poroči. »Ko bom takšno spoznal, jo bom tudi peljal domov, zato domačih ne skrbi, da bi bilo z mano karkoli narobe,« pove. Kakšna pa mora biti ženska, da jo bo končno peljal domov in tudi pred oltar? »Samostojna ženska v vseh pogledih, ki se mora zavedati, da je v dvoje bolj luštno, kot če si sam. Prava je tista, ki razmišlja kritično in ne pokima takoj, ko je to od nje zahtevano. Seveda mora imeti smisel za humor, razumeti mora moje šale, tudi tiste najbolj črne. Dejstvo je, da ko enkrat nekoga spoznaš, mora ta oseba razumeti grozne 'fore', ob tem pa jih ne sme jemati resno. Takšne osebe se moraš držati kot klop.«
Na poroki bo pel
Čeprav je bil večkrat v resnem razmerju, še ni spoznal takšne, pred katero bi pokleknil. No, pa tudi njega ni še nobena zasnubila. »Mogoče zato, ker to v družbi ni čisto sprejemljivo. Zakaj pa ne? Spola sta enakovredna, emancipacija je v razmahu in zakaj ženska ne bi zasnubila moškega?« se sprašuje. Sam še ni pokleknil, ker tega ni začutil. Bo pa kmalu napočil ta čas, prizna. »Imam takšen občutek, ker gre moje življenje v tej smeri. Imam občutek, da se bo to kmalu zgodilo,« me preseneti z iskrenostjo in zatrjuje, da ni še našel prave, vendar … »Poznaš tisti občutek, ko se vse stvari poklopijo? No, nekako tako. Čutim, da se bliža ta čas,« se nasmehne. Zanima me, kako si predstavlja svojo poroko. »Nekje ob morju … Ceremonija bi bila zagotovo klasična, pa seveda zabava bi bila glavni del poroke. Vem, da bom na svoji poroki pel. Zato ker bi me na poroki morali poslušati, ker bi jo plačal jaz!« pove v smehu in doda, da je zelo slab pevec. »Zato pa bi pel!« Prizna, da bi napisal tudi poročne zaobljube, seveda čisto v svojem slogu. »S kančkom humorja, ker drugače ne znam. No, moram pa priznati, da bi bila večina zaobljub napisanih resno in čustveno.« Strinjava se, da je s poroko konec nekega obdobja in začetek nečesa novega. Gre za pomembno življenjsko prelomnico. »Ko bo enkrat prišlo do tega, bom hitro spoznal, koliko kompromisov je potrebnih. No, saj to tudi vem, ker sem imel resna razmerja,« pravi. Kompromise je treba sklepati predvsem, ko pride do prepira. »Jaz vedno pravim: če jaz lahko pridem na tvoj breg, pridi tudi ti kdaj na mojega. Na koncu bova pristala v tisti reki in veselo čofotala,« se zasmeji, nato pa resno doda: »Poroke in vsega tega si ne predstavljam drugače kot tako, da bi me lahko le obogatila.«
»Dokler bova skupaj«
Medtem ko se številni moški otepajo poroke, češ zakaj bi se pa morali poročiti, saj je povsem enako, če z nekom živiš, Vid protestira: »Saj! Zakaj pa se potem ne bi poročili? Poroka nič ne stane, na matičnem uradu je prvič zastonj! Zakaj bi moral zapraviti pet ali deset tisoč evrov? Poiščimo torej kompromis. Lahko narediš piknik v Iškem Vintgarju. Zakaj? Zato, ker bi si ljudje zapomnili poroko, na kateri bi sami pekli čevapčiče?« Svoje poroke si ne predstavlja drugače, kot da bi bil obkrožen s prijatelji in družino, s katerimi bi proslavil ljubezen in srečo. Pravi, da drugih in drugega ne potrebuje. »Zakaj bi to moral spremljati odojek in ne vem kakšna postrežba?« doda. Pri organizaciji poroke bi z veseljem sodeloval. »Če bi organiziral 'ornk' poroko, bi zagotovo nekoga najel, da bi imel vse pod nadzorom. Predvsem na dan dogodka, saj se takrat ne bi želel ukvarjati z ničemer drugim kot s svojo drago,« pravi Vid. Beseda nato nanese na zvestobo, ki je sveta in nujna, še posebej, če si jo obljubiš tudi pred drugimi. »Naš živalski nagon ni bil narejen za monogamnost. To predvsem velja za moške. Samci, denimo levi, hodijo naokrog in trosijo svoje seme. Imamo to potrebo, vendar smo tudi razmišljujoča bitja, ki lahko odločajo o stvareh racionalno,« pravi Vid in mi prizna, da je v mlajših letih prevaral dekle. »V mladih letih to moraš storiti, da lahko spoznaš, kako grozen občutek je to. Star sem bil 18, 19 let. Nikoli ji nisem priznal in nisem niti premišljeval o tem, da bi ji povedal. Tudi zdaj tega ne bi naredil, kot tudi jaz ne bi želel, da mi ženska prizna, da me je prevarala. Prav, naredila si napako in to je zdaj tvoja odgovornost. Ne prelagaj je name, ti jo imej na duši.« Kaj torej po njegovem pomeni večna zvestoba, me še vedno zanima. »Všeč mi je verz iz pesmi Dokler bova skupi od Murata in Josea, gre pa nekako takole: Večno bom tvoj, dokler bova skupi. Nekoč in enkrat z nekom začutiš, da boš s to osebo za vedno skupaj. Potem pa pride do nekega niza dogodkov, se vse podre in se sprašuješ, zakaj tisto ne velja več? Velja. Veljalo je, dokler sta bila skupaj. To je zvestoba.«
»Če ženska skuha, je prav, da moški pomije«
Glede na to, da zelo resno razmišlja o poroki in tem, da se bo kmalu ustalil, se pošalim, da bo s tem izgubil status najbolj zaželenega samca v Ljubljani. »Zaželen samec ni nekaj negativnega, nezaželen samec pa zagotovo,« pove v smehu. Glede na to, da mu gospodinjska opravila niso tuja, bi ga marsikatera tudi zaradi tega vzela pod svojo streho. »Če želiš z nekom živeti, moraš stvari videti. Nalog ne bi smeli deliti na njene in njegove, to se mi zdi skrajno butasto! Zakaj bi si jih delili? Kaj pa če mene boli v križu in ne morem obesiti perila? Če ženska skuha, je prav, da moški pomije posodo,« o enakopravnosti pravi Vid, ki na vprašanje, ali v katerem opravilu resnično ne uživa in bi ga z veseljem prepustil ženski, odgovori: »Veš v čem ne uživam? V pričkanju o tem, kdo bi moral kaj narediti. To se mi zdi takšna potrata časa.« In ker živi sam, ima vsa opravila v malem prstu. »Prav je, da vsak človek, preden se z nekom preseli v skupno gospodinjstvo, živi sam. Veliko moških gre iz mama hotela naravnost v žena hotel. Ta prehod je lahko zelo za*eban za ženo. Zato je skoraj nujno, da se vsakdo najprej nauči živeti sam in se preživlja samo s svojo plačo. Sicer večina ljudi ve, da biti sam ni luštno, saj pridejo trenutki, ko bi ti ugajalo, če bi te nekdo samo pobožal po čelu. Dokler si mlad in nimaš vsega 'poštimanega' v življenju, ne razmišljaš o teh stvareh, saj so odnosi neka spontana in impulzivna stvar. Ko pa se v življenju nekam pripelješ, nekaj narediš in začneš o njih premišljevati, ugotoviš in začutiš, kdaj je napočil ta čas,« pravi in še doda, da si zelo želi otrok. »Takoj bi jih imel. Želim si tistega občutka, da nekoga vzgajam, mu predajam svoja načela, vrednote. Predvsem pa bom poskušal biti oče, ki bo kakovostno preživljal čas z otrokom.«
»Preberite več v Suzy, novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite brezplačno številko 080 11 99.«
