Slovenska politična scena ima očitno eno od težav tudi – v omari. No, to velja vsaj za del politične scene in je še toliko bolj opazno pri njenih ženskih predstavnicah. O izbiri oblačil nekdanje premierke Alenke Bratušek je bilo v preteklosti že veliko napisano, še en »spodrsljaj« pa si je privoščila pretekli teden kot kandidatka za evropsko komisarko, ko se je na zaslišanju pred odborom pojavila oblečena v isti kostim in bluzo, kot ju je že nosila ob primopredaji poslov nasledniku Miru Cerarju sredi septembra, slaba dva tedna prej pa je (sicer s črno bluzo) kostim nosila tudi na blejskem strateškem forumu. V istem kostimu se je fotografirala tudi z ameriškim predsednikom Barackom Obamo na vrhu Nata v Newportu v prvih dneh septembra. V dobrem mesecu dni je tako Bratuškova na štirih odmevnih, med njimi tudi dveh mednarodnih, dogodkih izbrala in nosila isti kostim ...
Tradicijo Bratuškove pa očitno nadaljuje tudi Violeta Bulc, njena najverjetnejša naslednica na mestu evropske komisarke. Kot kandidatka za ministrico brez listnice za razvoj, strateške projekte in kohezijo je Bulčeva med zaslišanjem pred parlamentarno komisijo v državnem zboru sredi septembra nosila isti kostim kot na torkovem prvem srečanju z njenim morebitnim novim šefom Jeanom-Claudom Junckerjem.
Zdi se, kot da naše političarke, ki ne zastopajo le sebe, ampak predstavljajo državo in njene državljane, ne premorejo tistih nekaj evrov za garderobo in se zato večkrat in skorajda zaporedoma v javnosti ter na dogodkih, ki so in bodo ostajali v arhivih, pojavljajo v istih oblačilih.
Če nam je to všeč ali ne, so oblačila, ki jih izbiramo, ena ob oblik nebesedne komunikacije. In kaj torej s svojimi ponavljajočimi se izbirami sporočajo naše političarke svetu?
