FOTO: Skrivnostni vitezi sedijo na 1,7 milijarde evrov

Dogodek ni bil od muh. Zato ni bilo niti najmanj presenetljivo, da se je na njem zbralo precej uglednežev.

Prišla sta apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz in ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Prišla je varuhinja človekovih pravic in tudi drugače vsepovsod navzoča Vlasta Nussdorfer, in ker je šlo za krščanski vojaški red, razumljivo, se je prikazala tudi predsednica stranke NSi Ljudmila Novak. No, in še nekaj manj ali bolj znanih povabljencev, ki so prejeli vabilo slovenske veje četrtega najstarejšega cerkvenega reda na zahodu, najstarejšega križarskega reda in edinega še obstoječega suverenega viteškega reda – Malteškega viteškega reda. Ta je na ogled v Narodni galeriji postavil več kot 200 eksponatov iz zasebnih zbirk.

Malteški red je resna in zelo premožna druščina, stara je tisočletje, sega v čase križarskih vojn in po obnašanju včasih še vedno spada tja. Prav poseben položaj ima znotraj Katoliške cerkve, imenuje se Suvereni malteški viteški red. O cerkveni diplomaciji soodloča in uresničuje vatikansko zunanjo politiko, hkrati pa je mednarodni subjekt, ki ima veleposlaništva v veliko državah, tudi v Sloveniji, pa tudi status stalnega opazovalca v OZN in drugih mednarodnih organizacijah.

Njihove manire se zdijo, kakor da so ostale v srednjem veku, njihov vpliv na mednarodno politiko pa je od danes; navsezadnje veljajo za vrh cerkvene diplomacije. Kar 1,7 milijarde evrov premoženja imajo, je slišati iz dobro obveščenih ust, sto tisoč prostovoljcev resno dela pri 2000 projektih. Skrbijo za reveže in predvsem za pregnance po vsem svetu. Nekoč so bili vojaški red, že dolgo, od konca 19. stoletja, ko so izgubili večino prej neizmernega imetja, pa so humanitarna in verska organizacija. Hkrati se gredo malteški vitezi, ki so s posebej izbranimi člani navzoči tudi na Slovenskem, tudi notranjo politiko v papeški državi.

In tako se je zdaj omenjena druščina na ogled postavila tudi v Sloveniji.

Vse je bilo lepo in skrivnostno, pozabljeni, vsaj za hip, pa so bili tudi dogodki s preloma leta, decembra in januarja, ko so se pojavile spletke, katerih nosilci so pozabili na pobožnost, predanost Cerkvi in papežu, pa tudi na diplomatske manire. Papež jim je zato napisal pismo in jih opozoril, da so katoliški red. In dogodek v Narodni galeriji je bil vljuden prav po katoliških manirah.