»Poletja ne maram, veliko raje imam zimo,« nas presenti Rok Pečečnik oziroma Tristan, kar je njegovo umetniško ime, ki si ga je nadel prav zato, da ga ne bi povezovali s slavnim priimkom. »Že zdavnaj sem se moral sprijazniti s tem, da me ljudje zaradi zneska, ki ga ima oče na bančnem računu, drugače gledajo,« iskreno prizna. »Nisem materialist, veliko drugih stvari v življenju me bolj zanima kot denar.« S tem, da je odraščal v premožni družini, se je moral naučiti živeti: »Kamorkoli pridem, slišim opazke, da sem Pečečnikov. Na facebooku mi ljudje skoraj vsak dan pošiljajo sporočila in me prosijo za denar ali pridejo kar na dom, tudi ob enajstih zvečer so že zvonili na vratih,« pojasni slabe plati življenja na veliki nogi.
Postal bo režiser
Bolj kot poslovni svet ga zanima umetnost. Dobro leto je bil direktor grosupeljske igralnice, a je oktobra lani to delo opustil: »V poslovne vode sem zajadral bolj ali manj po naključju. Nekega dne sem očetu med pogovorom omenil, kako bi jaz vodil igralnico, pa mu je uspelo, da me je sprovociral: 'Če si tako pameten, pa pojdi in poskusi!' Čeprav je bil z mojim delom v igralnici zadovoljen, sem sčasoma ugotovil, da se znova želim posvetiti študiju, na dveh stolih hkrati pa ne bi mogel sedeti,« razloži Rok.
Jeseni se je tako vpisal na zagrebško Akademijo dramske umetnosti, smer gledališka režija. »V letnik sprejmejo do največ štiri študente, a sem samo jaz uspešno opravil sprejemne izpite, tako da sem edini v razredu. Temu je prilagojen tudi moj študij, ki večkrat kot v predavalnici poteka v kavarni ali pri profesorjih doma. Moram priznati, da mi je ta način dela postal kar všeč.« To, da bi postal gledališki režiser, so njegove največje sanje: »V tem delu res neznansko uživam. Ravno zadnjič sem očetu kazal neko scenografijo in takoj je podal mnenje o tem, kako bi on izpeljal igro. To, da me tako podpira pri vsakem projektu, ki se ga lotim, zelo cenim.« V gledališču vidi tudi svojo prihodnost: »Nekoč bi rad imel svoje gledališče in založniško hišo.«
Čeprav Rok poletje najraje preživlja nekje na hladnem – njegov sanjski dopust je bil, ko se je potepal po mrzli Skandinaviji –, si vsake toliko vseeno vzame čas in obišče očeta, ki večino časa preživi na hrvaškem morju. »Odkar je v pokoju, živi na ladji,« se zasmeje 23-letnik in doda: »Res je, da nisem največji ljubitelj Jadrana, ampak eni stvari se ne znam upreti – to so Brioni. Oče že zelo dobro ve, da me na obisk najlaže zvabi tako, da mi pošlje SMS, da bo čez vikend zasidran tam.« Rok se mu je na Brionih nazadnje pridružil pred nekaj dnevi: »Na ladji sva bila sama, tako da je bil to res dopust samo za naju. Igrala sva karte in celo spila kakšen kozarček, čeprav drugače alkohola ne pijem.« Letošnje poletje sta odkrila tudi nov skupni hobi: »Oče je od nekje privlekel sup, ki je zdaj tako priljubljen. Čeprav nisem ravno športnik, sem se klub temu preizkusil v supanju. In šlo nama je prav dobro, čeprav sva nekajkrat tudi pošteno čofnila v vodo. Sva se pa ob tem do solz nasmejala!«
»Preberite več v Suzy, naši novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99.«