Da ga zanima igralstvo, je ugotovil v šestem razredu osnovne šole. »Vpisal sem se v dramski krožek, mogoče bolj zaradi tega, ker je pač bilo treba otroka nekam spraviti po šoli,« pove v smehu. »Ko sem končal gimnazijo, sem bil prepričan, da bom študiral pravo, ker so pač vsi v družini pravniki – oče, mama, sestra. To naj bi bilo nekako samoumevno,« se spominja časov, ko je moral sprejeti eno najpomembnejših odločitev v življenju. »V dramskem krožku so me spodbujali, naj se vpišem na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, jaz pa sem okleval. Na prijavnici sem imel na prvem mestu vpisano pravo, potem pa sem si rekel, da bom poskusil na akademiji in da nimam česa izgubiti, saj sem imel dovolj točk tudi za pravo, če bi mi spodletelo na akademiji. No, potem pa sem bil sprejet na AGRFT,« danes ne obžaluje odločitve, da je poslušal svoje srce. »Ne predstavljam si, da bi bilo kakorkoli drugače,« se nasmehne nesojeni pravnik. Doma njegovi odločitvi nihče ni nasprotoval, pravzaprav ga vsi zelo podpirajo. »Mama mi je takrat dejala, da to najbrž ne bo lahka pot, a da je odločitev le moja. Danes me vsi spremljajo in obiskujejo moje predstave. Imam veliko srečo,« je ponosen na družino. Njegova največja oboževalka in kritičarka je babica, po poklicu zobozdravnica. »Doma ima mapo, v kateri ima spravljene vse moje pesmi, ki sem jih pisal od malih nog. Vsakič, ko napišem kakšen tekst, ga najprej prebere ona in mi pove svoje mnenje. Zagotovo pa ni takšna oboževalka, ki bo rekla, da je vse dobro, ker je to naredil njen vnuček. Je precej kritična, ker tudi sama piše, v gledališče pa že od nekdaj zelo rada hodi,« pravi Tadej. Umetniško žilico je podedoval po njej, ponosno doda.
Brez pritiskov in rokov
Kljub številnim projektom, v katere je zadnja leta vpet, gledališče ostaja njegova primarna strast, a ne moreva mimo Reke ljubezni, ki ga je to poletje izstrelila med zvezde. Njegovo življenje je zaradi snemanj, ki trajajo tudi po 12 ur na dan, in usklajevanj vseh obveznosti trenutno precej kaotično. »Sploh zdaj, ko so se začele še vaje v teatrih, kjer imamo igralci primarne službe, a se nam na srečo na snemanjih prilagajajo. Lahko se zgodi, da se snemanje začne že zjutraj. Od desetih do dveh imam vajo v gledališču, hitim nazaj na snemanje, ki traja do šestih, nato pa v teatru sledi še vaja od sedmih do desetih zvečer,« na grobo opiše natrpan urnik. »Takšni dnevi so lahko zelo stresni, sploh takrat, ko imaš vse načrtovano na minuto in se moraš še kam odpeljati, v mojem primeru v Trst. No, imamo pa igralci to srečo in privilegij, da je ta poklic naša strast, hobi, užitek – vse v enem,« pravi. Ob tem se spomni časov, ko je gostoval po vsej Sloveniji in je bil avtomobil njegov dom. »Nekaj časa sem imel v avtomobilu oblačila, vzglavnik in odejo,« se zasmeje in prizna, da je v avtu tudi že kdaj prespal, zelo pogosto pa med vajami zadremal za uro ali dve. Trenutno razen aktualnih predstav nima drugih študij v gledališču, z januarjem pa se znova vrača v Slovensko stalno gledališče v Trstu. »Tega si ne predstavljam še čisto dobro,« pove v smehu igralec, ki se trenutno na vaje vozi v Špas teater. Težko si je predstavljati takšne dneve, vendar si brez njih ne zna predstavljati svojega življenja. »Velikokrat nimam časa za nič, potem pa pride kakšen dan, ki ga toliko bolj cenim in vnaprej naredim načrt, katero knjigo bom prebral, kam bom šel na izlet. Je pa res, da gledališča in snemanj ne doživljam kot službe od osmih do dveh. Rad sem tam. Ni pritiskov, ni rokov, igramo se!« Z nasmeškom doda, da pa bi bilo, čeprav obožuje svoje delo, lepo biti doma ves konec tedna. »Nikakor pa mi ni žal, da sem sprejel vlogo v Reki ljubezni. Zavedal sem se, kaj me čaka, in sem se ob podpisu te pogodbe sprijaznil,« pravi in pohvali svojo ekipo. »So profesionalni, prijetni in nekonfliktni ljudje. Smo družina, ki postaja vse tesnejša. To se bo kmalu opazilo tudi v seriji,« se nasmeje.
Prijatelja Rok in Tadej
Lik Roka mu je pisan na kožo, saj sta si v marsičem podobna, kar so začutili tudi gledalci, ki ga tudi na cesti nemalokrat pokličejo po imenu glavnega igralca. »Tega je veliko. Na snemanjih nas denimo režiser kliče po imenih iz serije. Na setu sem torej Rok, Tadeja moram pustiti zunaj pred studiem. Navadil sem se, da se odzovem, če mi kdo reče Rok. V trgovini ljudje pristopijo, večinoma so zelo prijetni. Najdejo pa se tudi takšni, ki me v trgovini slikajo, snemajo, kar pa ni hudo moteče, čeprav raje vidim, da me ljudje ogovorijo, saj sem zelo komunikativen,« se zasmeje. Neprijetnih izkušenj do zdaj ni imel, prav tako oboževalk, ki mu ne bi dale miru. »Ljudje mi pišejo po facebooku in sprejemam njihove prošnje za prijateljstvo, saj sem konec koncev vsak dan v njihovih dnevnih sobah,« pravi igralec, ki ga je lik Roka v zadnjih mesecih peljal čez tranzitno obdobje med igro v gledališču, v kateri je zelo samozavesten, v igro pred kamero, ki je zanj nova. »Z Rokom sva šla čez negotovost in strah, zdaj pa sva že kar prijatelja. Jaz razmišljam kot on in on razmišlja kot Tadej,« v smehu pove igralec in prizna, da je Rok precej bolj trmast kot on. »Zelo hitro je užaljen, kar jaz zlepa nisem,« doda.
Prvič o dekletu
V resničnem življenju pa ga ljudje ne povezujejo le z njegovim likom, temveč tudi s soigralko Laro Komar, ki v seriji igra njegovo ljubezen Ireno. »Veliko ljudi misli, da sva tudi v resnici par. Verjetno zaradi najine energije in sproščenosti, kar se pozna v seriji. Po eni strani je to kompliment in dokaz, da so te ljudje sprejeli, ko pa vse skupaj začne na agresiven način pronicati v zasebno življenje, je lahko zelo naporno,« pravi igralec in doda, da gre za specifičen poklic in si ljudje težko predstavljajo, da se igralci poljubljajo z drugimi, čeprav imajo doma partnerje. Njegova srčna izbranka, ki je igralec ne želi razgaljati javnosti, je sprejela njegov poklic, čeprav sama ni igralka. »Odlično se razumeva in me zelo podpira na igralski poti, je vesela zame in z mano. Odločil pa sem se – čeprav se ne skrivava – da želim svojo intimo obdržati zase. Sam sem se razgalil, dal svoj obraz Sloveniji, sprejel to, da se piše o meni v smislu kolikokrat grem na pivo, kje se pojavljam, kdaj hodim na tržnico, toda ta del življenja, kolikor se bo pač dalo, želim obdržati zase,« je odločen Tadej, ki se ob tem nasmeje, češ da je zdaj prvič javno spregovoril o svojem dekletu. Čeprav je meja med zasebnim in poklicnim življenjem včasih zelo tanka, se ju igralec po vseh močeh trudi ločevati. »Nočem in si ne želim, da bi igralstvo do te mere vplivalo na moje življenje, da bi postalo način življenja, da bi živel samo in vedno za teater. Čeprav obožujem službo, je to le služba,« pravi igralec, ki pozna veliko kolegov, ki jim to ni uspelo. »Gre za pogost pojav v igralstvu, saj igralci ves čas brskamo po sebi, včasih nevede. Zavedam pa se tega, da potrebujem čas zase, za svoje prijatelje, za dekle. Zato sem se tudi odločil, da ko grem iz teatra ali s snemanja, svoj lik pustim tam in sem jaz lahko jaz,« zaključi mladi igralec.
»Preberite več v Suzy, novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite brezplačno številko 080 11 99.«
