Ina Shai alias Martina Šraj, 24-letna Radomeljčanka, za katero bomo lahko navijali na februarski Emi, kjer bo ena od kandidatk za nastop na letošnji Evroviziji, se je v London zagledala še kot najstnica.
»Prvič sem bila v Londonu pri 14 letih, torej pred približno desetimi leti. Šlo je za krajši izlet v sklopu šole. Drugič sem se tja odpravila pri 22 zaradi študija glasbe. Odšla sem sama s tremi kovčki in zdaj tu živim že dobri dve leti. Spoznala sem veliko ljudi in spletla lepa prijateljstva, tako da je to moj drugi dom,« pravi.
Razpeta med dvema domovoma, slovenskim in britanskim, ima ugodne in udobne prevoze med Londonom in Ljubljano v malem prstu. »Vedno potujem z letalom v kombinaciji z avtobusom, saj so letališča, na katerih pristanem (Stansted ali Luton) približno dve uri iz Londona. Tudi polet v Ljubljano traja približno dve uri. Potem je tukaj še čakanje na letališču in podobno, tako da mi vse skupaj vzame od šest do osem ur. Sem pa v teh dveh letih letela že približno petnajstkrat, večinoma iz Ljubljane, kdaj pa tudi iz Trsta,« pojasni.
Zimska pravljica
V London je prišla študirat in delat, zato prostega časa nima veliko, a si je vendar ogledala tudi mestne znamenitosti. In kaj jo je najbolj očaralo? »Zelo lepo je bilo pluti z ladjo po reki Temzi v večernih urah. Ogledala sem si dva muzikala, videla menjavo straže pred kraljevo palačo, seveda ne gre brez Big Bena in Londonskega očesa,« našteva.
Čeprav je mesto poleti kajpak bolj živo, se tudi pozimi najde ogromno reči, v katerih lahko uživajo domačini in turisti. Med znamenitostmi, ki so se ji najbolj prikupile, je zabaviščni park Winter Wonderland, ki ponuja zimske radosti obiskovalcem vseh starosti. Tam se je mogoče zavrteti na katerem od številnih vrtiljakov, se popeljati na vznemirljivo vožnjo z vlakom smrti ali pa elegantno drseti po ledu na drsališču. Ljubitelji nakupovanja se lahko sprehodijo mimo vrste pisanih stojnic, ki ponujajo vse mogoče spominke pa tudi sladke in slane tople dobrote. Pozimi ali poleti rada zavije v muzej voščenih lutk Madame Tussauds. »Za vedno mi bo ostala v spominu večerja v Hard Rock Cafeju, kjer smo trije za vse skupaj plačali dober funt (za njihovo 40-letnico so imeli namreč posebne cene iz leta 1976),« pravi in dodaja, da je še veliko stvari, ki bi si jih želela videti in raziskati.
Čeprav o Londončanih pravijo, da so zadržani, po njenih izkušnjah to še zdaleč ne drži. »Ljudje so zelo prijazni, kar sem ugotovila že takoj na začetku, ko sem iskala neki naslov. Ljudje so vedno z veseljem pomagali in me usmerjali, čeprav so se morali ustaviti. Prav tako se nisem nikoli počutila kot tujka. Ljudje so namreč zelo odprti do različnih kultur, še zlasti mladi, ki odraščajo ne le z Angleži, temveč tudi z ljudmi iz drugih držav in drugih ras. Jaz sem se morala navaditi na to raznolikost. Zaradi vsega, kar slišiš po televiziji, si ustvariš predsodke, tako da se v prvih dnevih sploh nisem upala sprehajati sama v večernih urah. No, zdaj se počutim popolnoma varno in sem veliko bolj odprta do vseh ljudi,« razkriva. Londončani jo prijetno presenečajo, denimo s tem, da dobro vedno, kje je Slovenija. »Skoraj vsakič, ko koga spoznam in omenim, od kod sem, mi odgovorijo z 'aaa, Lubiana, Lake Bled',« se zasmeji.
Suši, humus, kari
Ina uživa tudi v londonski kulinariki, ki pa ni nujno angleška. »Trenutno so na mojem meniju redno suši, humus, kari, veliko uporabljam tudi sladke čili in sojine omake in podobno. Resnično se pozna vpliv različnih kultur. Angleži seveda slovijo po hamburgerjih, fish and chipsu, se pravi pomfriju, ki ga dobiš skoraj pri vsaki jedi. Če bi redno jedla prav njihovo hrano, bi se hitro zredila. Sem pa presenečena, da se mi je prikupil angleški čaj z mlekom, ki se kar pogosto znajde na mojem meniju,« pravi.
Med najbolj posebne izkušnje, ki jih je doživela v Londonu, Ina uvršča koncert ob izidu prvega EP-albuma Overload, ki je bil v Simmons Baru v Fulhamu, četrti v severozahodnem delu Londona. »Resnično nisem pričakovala takega odziva. Bilo je nabito polno in še danes težko verjamem, kaj se je pravzaprav zgodilo. Res je lepo videti, da cenijo in podpirajo mlade ustvarjalce, četudi prihajamo iz tujine,« je navdušena. Druga stvar, ki je ne bo nikoli pozabila, je povezana s prevozi po mestnih ulicah s kolesom, ki jo je nekoč preizkusila. »Saj veste, tam vozijo po drugi strani kot pri nas, tako da je bilo kar doživetje,« se smeje.
Tistim, ki še niso bili v Londonu, Ina svetuje, naj si najprej ogledajo značilne znamenitosti, ki so vse po vrsti zares vredne ogleda. Vsekakor pa naj, tudi če niso kdo ve kako vešči angleščine, rezervirajo vstopnice za ogled katerega od londonskih muzikalov. »Ogled muzikala je obvezen, saj je to res neverjetno doživetje,« meni.
Vstopnice je mogoče kupiti vnaprej, po spletu. Za najboljše predstave veljajo med drugim Levji kralj v gledališču Lyceum, Fantom iz opere v gledališču Her Majesty's Theatre in Mamma Mia! v gledališču Novello. Cene najcenejših se gibljejo okrog 30 funtov (približno 35 evrov).
