POPLAVA RESNIČNOSTNIH ŠOVOV

FOTO: Nekaterim je v življenju uspelo, drugi niso imeli te sreče

Objavljeno 28. marec 2017 21.22 | Posodobljeno 28. marec 2017 21.24 | Piše: Staš Ivanc

Resničnostni šovi imajo tudi v naših krajih že dolgo tradicijo, predvsem pa veliko gledanost. TV-hiše v nenehni bitki za gledanost iščejo tudi slavne Slovence, ki jih nihče ne pozna, in novačijo čedalje bolj nenavadne ljudi. Nekaterim udeležencem je v življenju uspelo, drugi niso imeli te sreče.

Ko človek danes gleda televizijo, ima občutek, da je vse skupaj en velik resničnostni šov. Ne le da so resničnostne oddaje med najbolj gledanimi, tudi dnevnoinformativni program je postal en velik šov. Nekdaj izključno glasbena televizija MTV se je v zadnjih letih oziroma že kar desetletjih spremenila v resničnostno televizijo, ki gledalcev ne privablja več z glasbo, ampak z že naravnost bizarnimi dogodivščinami čedalje bolj odpuljenih osebkov. Resničnostna televizija, kakršno poznamo zdaj, se je razvila iz oddaj, ki so vsebovale elemente resničnosti in nepredvidljivosti, kot so dokumentarci, novice, športni prenosi, pogovorne oddaje, kvizi in skrite kamere. Osnova vseh resničnostnih oddaj je (domnevna) nenačrtovanost, ki temelji na medosebnih odnosih, konfliktih in nepričakovanih dogodkih, pri čemer so glavni junaki tako navadni smrtniki kakor znane osebnosti. Vse skupaj naj bi bil prikaz resničnega življenja brez vnaprej pripravljenega scenarija, čeprav se je že velikokrat pokazalo, da je bilo v resničnostnih šovih marsikaj še kako dobro načrtovano ali pa vsaj spretno zmontirano.

Resničnostna Slovenija

V Sloveniji smo kar hitro sprejeli novi format televizije. Če pomislimo, da za enega prvih pravih primerov resničnostnega šova velja nizozemska serija Nummer 28 (Številka 28), ki je leta 1991 povezala tujce in snemala njihove medsebojne odnose, smo v Sloveniji le tri leta pozneje dobili prvi slovenski resničnostni šov Poglej me!, ki ga je za TV Slovenija razvil Matej Kurent in je bil nekakšen televizijski zmenek dveh naključnih mimoidočih. V letih, ki so sledila, smo dobili še vrsto licenčnih in izvirnih resničnostnih oddaj, začenši z Zmenkarijami (Kanal A, po ameriški licenci The Dating Game), PopStars! (Kanal A, po novozelandski licenci), ki nam je leta 2002 dal prvo »resničnostno« skupino Bepop, ali (izvirni) Bodi idol Stojana Auerja na Net TV (mimogrede, njegova hči Sandra je nekaj let pozneje nastopila v Big Brotherju slavnih).

V šovih, ki naj bi bili spontani, je marsikaj še kako dobro načrtovano.

Na nacionalko se je resničnost vrnila leta 2004 z Bitko talentov, ki jo je vodil legendarni Mario Galunič, med zvezde pa je izstrelila letošnjega zmagovalca Eme Omarja Naberja, na POP TV so se mladenke spopadle za Sanjskega moškega (ameriški Bachelor) – in ena ga je osvojila že konkretno pred koncem serije. Za gledanost so se borile tudi manjše komercialne televizije, in sicer TV3 s SuperNov@ Multi Talents, Hočeš nočeš in To sem jaz, Prva TV je proizvedla nekaj sezon Letečega štarta, TV Paprika pa Brez strehe nad glavo. Po Popovi Sanjski ženski leta 2005 z Mihaelo Mišo Margan v naslovni vlogi smo v drugi polovici prvega desetletja novega tisočletja fasali še Bar (POP TV), Dirko! (Kanal A), Zvezde plešejo (TVS) in slovitega Big Brotherja (Kanal A) s šarmantno voditeljico Nino Osenar.

In nato ni minilo leto brez resničnostnih šovov: Kmetija, Trenutek resnice, Med dvema zboroma, Supermodel Slovenije, Slovenski TopModel, Slovenija ima talent, Survivor, Ljubezen na seniku, X-Factor, Gostilna išče šefa, Znan obraz ima svoj glas, Popolna poroka, MasterChef Slovenija, Dan najlepših sanj, Glej, kdo kuha, Ljubezen po domače in še kaj bi se našlo.

Kdo gre v tak šov?

V resničnostnih šovih nastopajo tako običajni ljudje kot znane osebnosti, ki jih vodi predvsem želja po prepoznavnosti. Če pogledamo kakšnih dvajset let v preteklost, so bili junaki resničnostnih oddaj v Sloveniji razmeroma običajni smrtniki. Sčasoma pa so televizijske hiše v nenehni bitki za gledanost začele iskati tudi »slavne« Slovence in novačiti čedalje bolj nenavadne osebnosti. Še pomnite redno nažganega Arturja Šterna in njegove pornese La Toye iz Kmetije slavnih?

image
Artur Štern in La Toya sta bila najbolj opazni »zvezdi« Kmetije slavnih. Foto: Oste Bakal

Kakor opažajo sociologi, ki citirajo vire v televizijski industriji, v končni izbor vedno pridejo voditelj, seks simbol, pridni delavec, nergač in povprečnež. Psihologi dodajajo, da v resničnostne šove pridejo le močne osebnosti, saj v takšnih okoliščinah nestabilni posamezniki ne bi mogli delovati. Glede na to, kaj se dogaja in predvaja v nekaterih bolj tekmovalnih resničnostnih oddajah, kjer je glavni namen producentov in režije spodbuditi dovolj stresa in konfliktov, dobimo vpogled v globine, pravzaprav že kar dno človeške duše. Če so v zgodnjih resničnostih šovih tekle solze in padle le posamezne žaljivke, je zdaj neuradno zaželeno, če teče še kaj drugega in padajo udarci. Če so se pred leti na skrivaj mečkali pod rjuhami, se zdaj zabavajo kar v džakuziju ali pod tušem. In Slovenci smo še zadržani. Verjetno ste že kje slišali zgodbico iz katerega srbskega resničnostnega šova...

Kaj se zgodi po šovu?

Tudi pri nas se je že zgodilo, da je kdo koga na gobec, da se je kdo dal dol, da o prepirih in žaljivkah ne govorimo. Imamo tudi zmagovalca resničnostnega šova Kmetija: Nov začetek Fahrudina Čauševića - Fakija, ki je moral za dve leti in osem mesecev v zapor zaradi ropa in vloma, medtem ko je bil še pred Kmetijo pravnomočno obsojen na pet mesecev pogojnega zapora s preizkusno dobo pet let zaradi poskusa goljufije. Heh, gledanost je bila že prej dobra, ampak si predstavljate, kakšna bi bila šele, če bi se Faki spet vrnil na male zaslone?

Če ostanemo pri kmečkih šovih, moramo omeniti zmagovalki Kmetije, in sicer Dašo Hliš ter Cirilo Jeršin, najstarejšo tekmovalko Kmetije. Prva je po zmagi v šovu končala študij in se zaposlila v multinacionalki, denarno nagrado pa je tako kot Cirila porabila za obnovo stanovanja. Zmagovalec šova Kmetija išče lastnika Matej Drečnik sicer ni dobil denarne nagrade, ampak kmetijo. Ki pa jo je pozneje prodal.

Med brati in bari

Andrej Lavrič, ki velja za prvega zmagovalca resničnostnega šova pri nas, seveda takšnega, ki je dobil denarno nagrado, je denar menda namenil šolanju. Ko so ga novinarji nazadnje poiskali, je bil brez službe, a kar zadovoljen z življenjem. Prvi Bar je prinesel tudi priljubljenega osmoljenca, Mariborčana Miša Stevanovića, ki je ostal v gostinstvu. Pozneje je spoznal ljubezen svojega življenja in dobil hčerkico. Na malih zaslonih se je pozneje pojavil kot komentator šova Gostilna išče šefa.

Med bolj znanimi je tekmovalec druge sezone Bara Gašper Papež, ki se je nato preizkušal kot novinar v oddaji Svet na Kanalu A, nato pa še kot voditelj oddaje ŠKL. Pozneje se je posvetil trenerstvu in delal v košarkarskem klubu Helios Domžale. V novinarske vrste je odneslo tudi tekmovalca Big Brotherja Andreja Perošo, ki je delal kot novinar prav tako pri Svetu. Zmagovalec prvega Big Brotherja, avstralski Slovenec Andrej Novak, je nameraval začeti linijo spodnjega perila, a je zbolel in se vrnil v Avstralijo, tam pa ima menda lasten posel.

Prvo resničnostno oddajo je pri nas že leta 1994 predvajala nacionalna TVS. 

Lepotice

Če se vrnemo k prvemu Baru, moramo vsekakor omeniti Almo Brdžanović, ki ni dajala vtisa najbistrejšega dekleta. A kot kaže, so jo hoteli prikazati kot lepo in ne ravno pametno. Dekle se je po odhodu iz Bara sleklo za Playboy in nato odprlo uspešno modno agencijo. Po poročanju medijev menda srečno poročena živi v Ameriki in je tudi mama.

Zmagovalka Supermodela Slovenije 2010 Anela Šabanagić se je podala – kam neki – v svetovne modne vode. Delala je v Milanu, Londonu in New Yorku, menda pa je bila tudi dvojnica slovite supermanekenke Kate Moss. Brina iz šova Popstars in dekliške skupine BBT pa je odšla v Milano, kjer je delala kot manekenka in se preizkušala kot didžejka.

Trije osnovni podžanri

Čeprav obstaja veliko formatov resničnostnih oddaj, bi jih lahko razvrstili v tri osnovne podžanre: dokumentarni slog, strukturirana resničnost in resničnostni tekmovalni šovi. Znotraj dokumentarnega podžanra gre za oddaje, ki prikazujejo življenje v slogu žajfnic, različne subkulture, poklice ter finančne posle oziroma nakupe in prodajo. V podžanr strukturirane resničnosti spadajo šovi, ki prikazujejo ljudi v posebnem življenjskem okolju, sodni šovi, preživetvene oddaje, stilske preobrazbe, obnove doma, skrite kamere, lov za paranormalnimi dogodki. Med resničnostne tekmovalne šove pa spadajo oddaje, ki prikazujejo zmenke, iskanje talenta ali službe in različne športe. 

Od grla do želodca

Zelo gledani so tudi glasbeni in kuharski resničnostni šovi. Demetra Malalan je bila stara le 17 let, ko je zmagala na prvem X-Factorju. Pozneje je posnela singel, pred dvema letoma in pol pa je na njen 18. rojstni dan izšel njen prvenec. Morda najbolj znana zmagovalka bitke talentov je Lina Kuduzović, ki je kot sedemletna deklica navdušila gledalce šova Slovenija ima talent. Po izdaji albuma se je z družino preselila v Švico, kjer je v oddaji Največji švicarski talent osvojila drugo mesto, uspešno je zastopala tudi barve Slovenije na otroški Evroviziji, trenutno blesti v nemškem šovu The Voice Kids.

image
Lina Kuduzović je kot sedemletna deklica leta 2010 navdušila na šovu Slovenija ima talent. Foto: Pop TV

Zmagovalec prve sezone Gostilna išče šefa Andrej Murko je po oddaji dobil ključe gostilne, a si je pozneje premislil in šel po svoje. Njegov naslednik Tomaž Škvarč Lisjak ima svojo gostilno, zmagovalec tretje Gostilne Valerio Lutman pa slaščičarno. Kuharske mojstre zdaj spremljamo v bitki MasterChef Slovenija, pri čemer tretja sezona sledi že uveljavljenemu vzorcu in za štedilnike prinaša znane osebnosti. No, tokrat sem izmed šestnajsterice slišal celo za štiri...

 

Deli s prijatelji