FOTO: Ne boji se pogledati tja, kjer je vse črno

Na predvečer mednarodnega dneva, ki slavi ženske, so tudi žarometi Cankarjevega doma osvetljevali izjemno petdeseterico, ki je v minulem letu v naši družbi pustila močne in pomembne sledi. Izredne Slovenke, ki lomijo okorele okove patriarhalne družbe in dokazujejo, da nis(m)o le nežnejši, nikakor pa ne šibkejši spol, saj iz njih veje neizmerna moč, prepletena s srčnostjo in sočutjem, s katero preskakujejo ovire, rušijo zidove in zaganjajo kolesje sprememb v boljši jutri. Morda počasi, le droben korak za korakom, katerega zven pa ne izzveni v prazno, pač pa nas v času brezbrižnosti, splošne otopelosti in malodušja drami z mrtve točke. »Sočutje kot žlahtno človekovo lastnost pretvarja v gibalo lastnega delovanja. Ne boji se pogledati tja, kjer je vse črno,« je Sabina Obolnar, odgovorna urednica One, priloge Dela in Slovenskih novic, in Oneplus dejala o Maji Plaz. O prvi dami SOS-telefonov, ki skupaj z vsemi v društvu tke nujno potreben sistem pomoči žrtvam nasilja in se bojuje za jutri, v katerem bi bilo nasilje le še boleči, a minuli odmev preteklosti. O letošnji oni 365.

Ne molčite, pomembne stvari povejte na glas

Tik preden zasije svetloba, je tema najtemnejša. A vendar od nje pogosto odvračamo oči in si mašimo ušesa, saj ne želimo slišati krikov tistih, katerih človeško dostojanstvo teptajo drugi, ne videti njihove agonije, ki jo zakriva črnina teme. Raje se zapiramo v varen kokon in v mreni navidezne neobčutljivosti ali vsaj brezosebne distance čakamo na dnevno svetlobo. Medtem ko Maja Plaz pogumno zre v črno, razpihuje zloveščo noč, tudi če se ji ob vsaki zgodbi nasilja trga srce. »Vsakokrat, ko ženska ali otrok izstopi iz nasilja ter zaživi novo, človeka vredno življenje, vsakokrat, ko se krog terorja pretrga, vem, da se je izplačalo,« je dejala o spodbudi, da vztraja in se ne preda, čeprav vidi in sliši tudi grdo, bolečo in umazano plat našega sveta. Tega sicer ne more spremeniti sama in lastnoročno, a z vsakim, ki mu poda roko pomoči, položi tlakovec v lepši dan. Ki morda ne bo prišel jutri ali čez teden dni, mogoče pa (že) čez generacijo ali tri.

Že več kot dve desetletji jemlje pod svoja krila najbolj ranljive, a se zaveda, da teh ne bi mogla razpreti, vsaj tako široko ne, brez pomoči. »Brez prostovoljcev in zaposlenih v društvu, s katerimi soustvarjamo ta sistem pomoči in v katerega smo ogromno prispevali,« pravi Maja Plaz, prepričana, da lenta one 365 ne pripada le njej, temveč je priznanje Društvu SOS-telefon, da so na pravi poti. Četudi v družbi in pogojih, daleč od idealnih. »Pomembne stvari je vedno treba povedati na glas... Tudi če jih zaradi tega včasih dobite po glavi,« še sklene Maja in vsem bralkam Slovenskih novic – ali pa kar Slovenkam in ženskam na splošno – polaga na srce, naj se spoštujejo, cenijo in prepoznajo svojo vrednost. »Kajti prav takšne, kot ste, ste najboljše.«

Prispevajo več, kot družba pričakuje od njih

Izmed petdeseterice tistih, ki so v minulem letu premikale meje (ne)mogočega in silile iz povprečja, četudi morda in najpogosteje brez medijskega pompa, so se luči morda najbolj usmerile v Majo Plaz. A vendar je bilo v besedah predsednika državnega zbora dr. Milana Brgleza, slavnostnega govornika večera, verjetno več kot le zrno resnice, da bi si lento one 2016, ki »ni laskav, pač pa zaslužen naziv, lahko lastila prav vsaka s seznama. Vsaka s svojo zgodbo in svojim prispevkom. Njihovo delo ni samoumevno, potrebe drugih namreč postavljajo pred svoje, pripravljene pa so storiti več, kot jim to omogočajo okolje in družbeni okvirji, v katerih živijo.« Zaradi česar so se na slovesnosti poklonili tudi vsem drugim, katerih osebni dosežki so hkrati družbeni presežki. Ki tako ali drugače odpirajo oči in zaradi katerih je naš svet vsaj malce znosnejši in boljši, kot bi bil sicer.

Zato ne gre spregledati, pač pa raje slediti zgledom, ki jih postavljajo tudi upokojena socialna delavka Ana Canjko, ki se trudi izboljšati življenja ljudi z demenco in njihovih svojcev; filantropinja in upokojena pedopsihiatrinja dr. Anica Mikuš Kos, ki brezkompromisno vztraja pri svojem humanitarnem poslanstvu ter širi njegov pomen; mlada podjetnica Anita Lozar, prodorna soustanoviteljica in ustvarjalka male pivovarne Pelicon; novinarka Vala 202 Jana Vidic, skrbnica novih priložnosti in spodbud za otroke in mladostnike v okviru projekta Botrstvo; učiteljica in kinologinja Nevenka Štor, ki je s svojo psičko Neli osvojila naslov svetovne prvakinje v iskanju pogrešanih ljudi z reševalnimi psi v gozdu; industrijska oblikovalka Nika Zupanc, katere opus postaja nespregledljiv v mednarodnih pregledih sodobnega oblikovanja in ga odlikuje nedavno prejeta nagrada za najboljše pohištvo na najbolj prestižnem oblikovalskem dogodku v ZDA – sejmu ICFF; pobudnica in predsednica društva Humanitarček Ninna Kozorog, ki jo je lanski naziv ona 365 spodbudil k še bolj aktivnemu in uspešnemu ustvarjanju možnosti in priložnosti za brezdomce; podjetnica in soustanoviteljica start-up podjetja Bellabeat Urška Sršen, ki je s svojo ekipo razvila inovativne in visokotehnološke izdelke za spremljanje nosečnosti ter z njim osvojila zahtevne mednarodne trge; ter klinična psihologinja in direktorica CUDV Dolfke Boštjančič dr. Valerija Bužan, ki že tri desetletja premika meje mogočega svojih varovancev.