Poznava se že od njegovih prvih medijskih trenutkov; izredno deloven je, realen, spoštljiv, simpatičen in hitrega uma. Redkokdo pa ve, da Mišo ni 'le gostinec', ki je vstopil tudi v mariborsko politiko, je človek širokih obzorij, fant z dušo, ki mu družina, zaročenka Ines in šestletna hčerka Noemi ogromno pomenijo. Njegovo otroštvo ni bilo posejano z rožicami, a našel se je v športu, ki ga je izklesal, in to ne le na zunaj. Zdaj uživa v družinskem življenju, pospešeno študira in dela v zavarovalništvu, glede na vse, kar nosi v sebi, pa bo, kot kaže, napisal tudi knjigo.
Na noge postavil tri mariborske lokale
»Pred petimi leti sem se razočaran vrnil z Obale, kjer sem vodil lokal Paprika. Po spoznanju, kako se tam prepletata mafija in lokalno gospodarstvo, ter soočenju z dejstvom, da sem na krilih uspeha precej zanemaril Ines in komaj rojeno Noemi, se je v meni prelomilo. Ines sem v objemu jokal in obžaloval, da sem šel v to. Rekel sem 'ne' tistemu življenju in vrnili smo se v Maribor. Dobil sem priložnost, da obudim že nekaj časa zaprto restavracijo Astoria, in to je bil res ogromen izziv. Počasi smo jo postavljali in približevali ljudem. Ko sem razmišljal o svojem cilju v gostinstvu, sem si zadal, da želim ustvariti milijon evrov prometa. Astorio smo v enem letu postavili čez mejo rentabilnosti. Leto pozneje se je zgodil drug lokal, mehiška kantina, in naslednje leto še tretji, prvi mariborski 'burger plac'. Vsem trem smo z ekipo vdahnili življenje in jih pripeljali do tega, da so prinašali dobiček. Nato se je zgodil lanski september, ko sem se skoraj čez noč odločil zaključiti zgodbo. Malce sem bil že naveličan, nekaj je pripomogel tudi bolj konkreten razlog. Podjetje, ki je do konca leta ustvarilo nekaj manj kot začrtanih milijon evrov prometa, sem prodal kolegu,« se nasmehne.
Noemi je njegova učiteljica
Takoj po prodaji se je z največjim veseljem posvetil družini. »Že naslednji dan sem se počutil, kot bi mi s hrbta padla skala,« prizna. »Ines in Noemi sta mi nato po tednu dni povedali, da sem se prerodil,« pove z nasmeškom. Končno lahko počnejo marsikaj, česar prej niso mogli. »Lahko rečem, da sem zdaj veliko bolj srečen,« je nasmejan. K družinski sreči je veliko prispevala tudi hčerka. »Že njeno ime pomeni 'čudovita' – in takšna tudi je. Oba z Ines sva ponosna nanjo. Pametna, razgledana, prijazna punčka je, otroci jo imajo radi, v vrtcu je že kar mala vodja,« opisuje z ljubeznijo. »Naučila me je strpnosti. Še bolj mi je odprla srce, veliko bolj izražam čustva, dala mi je tudi občutek za dom. Tega v otroštvu nisem imel, očeta ni bilo, mama je ogromno delala, zame je skrbela sestra, doma nisem čutil. Pričarali sta mi ga šele moji gospodični. Noemi naju je tudi z Ines močneje povezala. Ne vem, če bi brez nje najina zveza zdržala vse turbulence. Saj ne da sva ostala skupaj zaradi nje, sva se pa ob njej naučila partnerstva in starševstva. Kot v vseh zvezah sva imela tudi midva vzpone in padce, bila sva že na tem, da greva vsak po svoje. Velikokrat sem delo in svoja prepričanja postavljal na prvo mesto, moj obrambni mehanizem je bil, da bi raje odrezal, kot da bi se pogovoril in spremenil. Vsa čast Ines, da ni res odšla,« je iskren. »Vesel sem, da je vztrajala, da sva se naučila pogovarjati, predvsem jaz pa sem se naučil tudi poslušati in prilagajati,« je hvaležen.
Študira in dela,
lotil se bo knjige
»Kmalu sem se vprašal, kaj bom počel v prihodnje. Zaključil sem staro pot, želim novo. Menim, da sem najboljši v tem, kar sem delal. Razen kuhinjskih opravil sem v lokalih vse počel sam. Po nedokončanem študiju menedžmenta sem zdaj našel študij marketinga, družbenih medijev in odnosov z javnostmi. Všeč mi je,« je zadovoljen. Tudi sicer si širi obzorja, saj je prepričan, da se mu bo le z novimi znanji in pogledi v življenju zgodilo kaj novega, hodi tudi na seminarje... »Po dolgem času sva se spet našla s Smiljanom (Morijem, op. p.), ki me je spodbudil, naj delam na lastni blagovni znamki. Ena izmed idej je, da bi delal izobraževanja za gostince. Veliko kadra je neusposobljenega, večina si misli, da je za to primeren vsak. Pa ni tako,« pove izkušeni Mišo. »A to ni edina možnost, kje se vidim,« pojasni. Zadnje čase razmišlja tudi o knjigi. »Svojo življenjsko zgodbo bi rad dal iz sebe. Predvsem zaradi osebne terapije, da se osvobodim preteklosti, ki me je sicer izoblikovala v človeka, kakršen sem danes, a mi je pustila tudi marsikatero rano, na kateri so danes zgolj obliži. Nekateri vedo, da sem odraščal brez očeta, a ne, zakaj, saj tega nisem obešal na veliki zvon. In čeprav sem se pred leti srečal z njim, me odnos z njim podzavestno teži, na kar me opozarja tudi Ines. Ne čutim nobene zamere do njega, a tudi česa drugega ne. Verjamem pa, da bi moja zgodba marsikoga spodbudila in premaknila,« zaključi.
»Preberite več v Suzy, novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite brezplačno številko 080 11 99.«
