FOTO: Melanijina mama Malči je bila menda še bolj brhka kot hči

Že res, da je Sevnica postala globalno znana zaradi Knavsove Melanije in sevniškega zeta Donalda Trumpa, s katerim je poročena hčerka Viktorja in Amalije (Malči je bila menda kot mladenka še bolj brhka kot hči), toda niti približno ni res, da iz mesteca v Posavju, ob Savi pod Lisco, ne prihaja vsaj za naše razmere kopica znanih Slovencev.

Šport številka ena v Posavju je nedvomno rokomet. Zlata doba sevniškega rokometa je bila v sedemdesetih letih, ko je bil tam trener Jože Šilc. Takrat sta se v profesionalca izoblikovala Dušan Novšak in pokojni Stojan Šumej, še danes za sevniškimi šanki o njem govore v superlativih. Zdaj je prvi zvezdnik ne samo sevniškega rokometa, ampak tudi Sevnice na splošno, Blaž Janc. Nad tem, da je odšel v poljske Kielce za »le« 150.000 evrov na sezono (toliko pač velja na evropskem rokometnem trgu vrhunsko krilo, kar je Blaž, mnogo bolj pa se ceni zunanje igralce), Sevničani resda malce vihajo nos, mnogo raje bi ga videli v zvezdniški Barceloni, menda je imel mladenič iz Loga pri Sevnici tudi njihovo ponudbo. Jančevi so sploh priljubljeni, Blaževega očeta Silva imajo vsi radi, še vedno pa ne samo domačini, ampak tudi v stranki SLS, niso pozabili pomembnega strankarskega veljaka, župana in poslanca, tragično je utonil na Savi tik Sevnice pred osmimi leti, Kristijana Janca, strica sijajnega rokometaša. V Sevnici mu nihče ni rekel drugače kot Sine, že v prvem krogu je bil premočen zmagovalec vsakokratnih županskih volitev.

Zanimivo, da je bil po osnovnem poklicu profesor športa, diplomant ljubljanske fakultete za šport, pred vstopom v politiko je športno vzgojo tudi poučeval. Prava institucija pa je ne samo v Sevnici, ampak tudi v Posavju in celo na Dolenjskem Društvo salamarjev Sevnica. Tako sta pomembna salamarja tudi Rudi in njegov brat Peter Ivančič, po rodu Sevničana, ki salamarsko tradicijo zastopata v Novem mestu. Letos so sevniški salamarji na kultni salamijadi, 10. marca vsako leto jo organizirajo, prvič podelili plaketo prijateljstva. To listino so podelili v spomin na pokojnega predsednika društva Staneta Krnca, ki pod Lisco velja za pravo salamarsko legendo. Listino sta njegovi družini izročila predstavnika društva, novi predsednik Peter Camloh in Zdravko Mastnak, še dva znana Slovenca iz tistih krajev.

Vinar in enolog Zdravko je pravi Sevničan, velja za novodobnega kralja cvička, Peter pa je doma iz Gabrja (pri Tržišču), na desni, kranjski strani Save in sevniške občine. »Izdelovanje salam je ena najstarejših obrti, ki včasih že meji na umetnost,« ocenjuje Camloh, tudi sam že od mladosti dela salame. Inženir agronomije je sicer velik kmet mlekar in tudi dolgoletni predsednik nadzornega sveta Kmečke zadruge Sevnica, ene najuspešnejših v Sloveniji, katere uspešni direktor je Borut Florjančič. Že skoraj dve desetletji je na čelu ocenjevalne komisije kultne salamijade Franci Sotošek, mož, ki mu je okoli salam že dolgo vse jasno. Toda kemik Franci je tudi vinski vitez in dolgoletni zunanji sodelavec uspešnega sevniškega podjetja Tanin, ki 95 odstotkov svojih proizvodov izvozi. Že od leta 1923 sodelujejo z naravo, svoje ekstrakte iz lesa kostanjevih in hrastovih dreves proizvajajo in prodajajo usnjarjem in tekstilcem, vinarjem, farmacevtski industriji; ekstrakti kostanjevega in hrastovega lesa, čisti ali v kombinaciji z naravnimi kislinami, imajo ugoden vpliv na zdravje in prirejo živali. Zelo pomemben mož v Sevnici je Rafael Drstvenšek.

Njegove ograje so resda znane po vsej Sloveniji, toda še bolj je to inovativno geotehnično sidro, ki so ga razvili v podjetju Rafael, uporablja se pri sanaciji plazov in je evropski hit na tem področju. In ne samo to, Drstvenšek je tudi dobri prijatelj Viktorja Knavsa, ki je po Trumpovi inavguraciji že dvakrat obiskal Sevnico in se družil z njim. Toda še bolj kot Drstvenšek so v Sloveniji bili in so še vedno znani Boris Perko, Štefan Krajnc, Pavle Brglez in Rafko Irgolič, v dušo in srce Slovencev se je zapisal po ponarodeli Moj črni konj, vsi Sevničani. Perko, resda živi v Ljubljani, a ima v starem sevniškem mestnem jedru pod gradom rodno hišo, je nekoč prodajal japonske avtomobile nissan, ko so bili ti za večino Slovencev še nekaj nedosegljivega in znanstvena fantastika, pozneje je bil štiri mandate predsednik mogočne in vplivne Avto-moto zveze Slovenije, še vedno je ohranil šarm in karizmo.

Podjetnik par excellence, ki mu leta ne morejo do živega, Krajnc, je četrtinski lastnik Cablexa in eden najbogatejših Slovencev. Cablex je sistemski razvijalec in dobavitelj kabelskih snopov, plastičnih in silikonskih delov ter različnih mehanskih sklopov. Sevničan pravi, da ni bilo nikoli pomembno, koliko denarja ima, in da tega niti ne ve. Pomembno se mu zdi, da so s partnerji v podjetju ustvarili dva tisoč delovnih mest in jih bodo v prihodnjem letu še sto. Brglez, s sevniškimi koreninami, nekoč direktor Lesnine, pozneje podpredsednik Desusa in še vedno vplivni veljak te stranke, ki mu Karl Erjavec rad prisluhne, je tudi oče Alje, vodje kabineta predsednika republike Boruta Pahorja.