POGOVOR TEDNA

FOTO: Mef razkriva temno plat Eme: Izvajalci jemljejo kredite, da lahko sodelujejo

Objavljeno 01. marec 2017 11.06 | Posodobljeno 01. marec 2017 11.09 | Piše: Moni Černe

Tako zase pravi Drago Mislej - Mef, ki je napisal nekaj sto besedil za popevke, med njimi so tudi takšna, ki jih vsakdo pozna. Izvajalci na Emi jemljejo kredite, da lahko sodelujejo.

Z zmago na festivalu Melodije morja in sonca s pesmijo Dobrodošli v bife Pri Kralju sta si z zdaj pokojnim Danilom Kocjančičem od šefa bifeja Pri Kralju zaslužila 14 dni zastonj pijače. Foto :Ljubo Vukelič

Tina, Portorož 1905, Dober dan, Poišči me, Znam živet na tleh, Črta, Anita ni nikoli, Lahko noč, Piran, Kar je res, je res. To je le nekaj naslovov popevk, za katere je besedila, proti petsto gre številka, napisal Drago Mislej - Mef, eden najplodnejših besedilopiscev slovenske popularne glasbe. Vsaj pol jih je napisal s pomočjo svoje prve muze, muze pomanjkanja časa. Druga muza je opisovanje stvari, vzame v roke, denimo, sliko in jo opiše. Njegova veličina je najprej v skromnosti, v smislu za humor, redko imamo priložnost spoznati tako sončnega človeka, prvi je pripravljen na šalo – najraje na svoj račun. Vsa njegova besedila imajo pozitivno noto. Depresije ta sedeminšestdesetletnik ne pozna.

Ko si Mef v kavarni na Manziolijevem trgu v Izoli, kjer živi, naroči ekspreso, pove, da ni ne umetnik in ne glasbenik. Zgolj tako, da ne bi bilo pozneje pomote: »Povprečnež sem, taki smo najbolj zadovoljni.« Besedilo sestavi zadnji hip, tako, da ne moti glasbe, nikdar se ne obremenjuje s tem, da mora s tekstom nujno nekaj povedati ali vzgajati. Je lastnik in urednik tednika Mandrač, ki izhaja neprekinjeno več kot dve desetletji. Skoraj triurni pogovor z njim je minil, kot bi trenil.

Glasbenik ali novinar?

Novinar! Veste, jaz bi, če bi pisal samo besedila, umrl. Da so me oklicali za glasbenika, s tem nimam nič. Gre za veliko področje z veliko znanja, a v resnici je ena sama matematika. So pravi glasbeniki, ki ustrezajo standardom: obvladajo ta ali oni inštrument, živijo od glasbe... Jaz nisem ta. Če bi delal izključno besedila za pesmi, bi od dolgčasa kar umrl.

Če niste glasbenik, kdo potem ustreza vašim merilom, Gal Gjurin?

Točno. A Gal ni samo glasbenik, on je glasbeni genialec. Jaz pa glasbenikom, da me nimajo za enega od svojih, povem, da nisem glasbenik, da sem se v družbi znašel po naključju, potem so zadovoljni in mi dajo mir.

Je kdo drug v družini Mislej glasbenik?

Oba sinova, 39-letni Aljoša in 37-letni Primož. Skupaj imata tri bende, v enem celo igrata skupaj.

Od avtorskih pravic bi preživeli?

Ni mi do tega, da bi živel od pisanja pesmi. Avtorske pravice nanesejo toliko, kot dobi dober novinar na Delu plače, okoli 1200 evrov na mesec.

Koliko ljudi ste kot tekstopisec zavrnili?

Nobenega. Vsaj ne naravnost. Zgodi se tako, da glasbeniki obupajo nad mano. Besedila ne naredim, pa si izmišljujem, da mi refren ne gre ravno najbolje, da nisem imel veliko časa, nekaj takih imam na zalogi. Težko naravnost rečem ne. Mislim, da zato, ker so me vzgojili tako, da bi bil vsem všeč (smeh).

Anita ni nikoli?

Zelo preprosta zgodba, za katero se lahko zahvalim Igorju Malalanu. Z zasedbo Karst brothers so pesem Anita ni nikoli sita igrali na vseh veselicah, bila je velika uspešnica. Od tam ideja za Anito. V pesmi gre za maščevalnega fanta, ki zapiše sporočilo, v katerem se zmoti v imenu. Dekle postane predmet posmeha, mu to zameri in ga zavrača... Besedilo je znano tudi po tem, da ga zna Tulio Furlanič na pamet. To je eno od treh besedil, ki jih zna. Tako pravi Tulio.

O kateri travi pripovedujete v pesmi Faraonov Kar je res, je res, o konoplji? O kateri črti v pesmi Slavka Ivančiča Črta, pa v tisti Daj mi en dim, dim česa? Toliko dima, v resnici pa ne kadite?

Take dvome so imeli tudi Faraoni, preden so besedilo Kar je res, je res posneli. Predvsem Enzo Hrovatin. Dvom je bil, ali bodo poslušalci razumeli pesem tako, kot da Faraoni promovirajo kajenje marihuane. Pripovedujem pa o čisto navadni, sveže pokošeni travi, vsak je že kdaj ležal v travi in ve, kako je prijetno, pa tudi, da pokošena malce pika. Lahko pa se razume tudi drugače. Besedilo za Črto ne govori o črti kokaina, ampak o slikarju, ki sem ga opazoval v Portorožu na ulici, kako potegne črto, da nariše morje in loči nebo. Ne črta kokaina, potem pa se zadetemu prikaže nebo … (smeh) Jaz ne kadim, svoje sem odkadil.

Podpisujete se tudi s psevdonimi, zakaj?

Besedilo pesmi za Iztoka Novaka - Easyja Nekaj med nama sem napisal in se podpisal kot Angelo Misterioso (zanjo je Mef dobil nagrado za najboljše besedilo na festivalu MMS 2015, tudi zmagovalna balada MMS 2015, op. a), saj dobro vem, da jim gre na festivalih moje ime že na... (smeh)

Na Emi ste sodelovali z enajstimi besedili, kar vas uvršča med tri avtorje z največ teksti v zgodovini festivala. Leta 2011 ste bili v njeni strokovni predizborni komisiji. Letos so manjkali vsi veliki avtorji?

Podatek, da je bilo na Emi 2017 prijavljenih samo 90 pesmi, je precej zgovoren, pred leti je bila namreč ta številka mnogo višja. Da nekaterih ni bilo, je ravno tako pomenljivo, v smislu kako avtorji gledamo na Emo, tako, kot je zdaj.

Kako vam je letos zvenelo 12 angleških pesmi in štiri v slovenskem jeziku? Pa vsa ta bleščeča angleška umetniška imena?

Zvenelo mi je neznano. Se spomnite imena enega zmagovalca Eme, ki je pel v angleščini? Jaz ne. Gotovo pa se spomnite pesmi Samo ljubezen. Ko sem bil v predizborni komisiji, anglosaških besedil nisem ocenjeval, povedal sem, da se ne počutim pristojnega za to. Edina pesem, ki mi je zvenela narejena tako neodvisno od Eme, pristna, je bila balada Omarja Naberja.

Česa se sramujemo?

Nimamo samozavesti, nam je vse, kar je tuje, lepše. Vrednejše. Za začetek se moramo, kar se tiče Evrovizije, odločiti, ali izbiramo predstavnika Slovenije ali tekmujemo vsak zase. Če gre za slednje, naj si posamezniki sami plačajo pot, z dogodka odstranijo slovensko zastavo in potem lahko prepevajo tudi po turško.

Od nekdaj Ema za tiste, ki jih izberejo, pomeni ogromen strošek, organizatorji nikomur ne plačajo nič, koliko denarja je potrebnega za pesem, izvedbo nastopa? Menite, da bi, če bi glasbeniki in avtorji složno strnili vrste in se uprli taki krivici, kot jo uporablja RTV, češ, bodite zadovoljni, saj vam delamo veliko reklamo, temu naredili konec? Ne bi. Vedno bi prišli novi, ki na Emi še niso bili, in spet bi dali vse od sebe – gratis. Ema lahko izvajalca stane eno mesečno plačo, lahko pet ali več. Tisti, ki niso sami avtorji, resnično nimajo nizkih izdatkov. A Ema še nikomur ni prinesla sreče. Izvajalci jemljejo kredite, da lahko sodelujejo, sreče pa nobene. Vložek preprosto ni enakovreden končnemu rezultatu.

Kje je Narodnoosvobodilni bend?

Smo pred začetkom snemanja dvojne plošče, izšla bo predvidoma do poletja, v samozaložbi, saj je to edini način, da veš, koliko si v resnici prodal. 

 

Deli s prijatelji