ŽIVLJENJE V OBJEKTIVU

Festival z oskarjevcem in gledališkim bogom

Objavljeno 08. julij 2015 15.13 | Posodobljeno 08. julij 2015 15.13 | Piše: Borut Perko

Ljubljanski poletni festival bo letos najdaljši v 63-letni zgodovini. Od junija do septembra bo nastopila kopica vrhunskih umetnikov.

Darko Brlek (Foto: Matej Družnik)

Ljubljana naj bi postala Salzburg, Verona, Bayreuth, Edinburg na evropskem jugovzhodu,« je leta 1972, ob 20-letnici Festivala Ljubljana, zapisal že dolgo rajni dr. Fran Vatovec, njegov prvi direktor, sicer največji slovenski poznavalec in profesor retorike. Festival letos praznuje 63 let, več kot dve desetletji je že direktor in umetniški vodja Darko Brlek, rojeni Ptujčan, tudi odlični in akademsko izobraženi klarinetist.

Profesorjev sen iz leta 1953 se je davno uresničil, a denarja za festival je vse manj, gospodarska kriza je neusmiljeno udarila že pred leti in še vedno ne popušča. Kljub temu pa je Brleku, ki je malce tudi čarovnika in mu bržkone zdaj, ko je med upokojence odšel Mitja Rotovnik iz Cankarjevega doma (seveda ima njegova naslednica Uršula Cetinski možnost, da ga vsaj doseže), v slovenski deželi med menedžerji v kulturi ni para, uspelo znova ustvariti zavidljivo reprezentančen program. Najstarejši in eden najpomembnejših festivalov v širši regiji pa bo v 63. izvedbi celo najdaljši v vsej zgodovini, okrogle tri mesece bo trajal. Proračun je dobra dva milijona evrov; brez podpore Mestne občine Ljubljana, ki bo prispevala 1,1 milijona, in sponzorjev, ki so v program vložili 700.000 evrov, si Brlek in njegovi ne bi mogli privoščiti zvenečih imen in kakovostnega programa.

Uradno se festival začne 28. junija na Kongresnem trgu, v sijajnem ambientu, obdanem s historičnimi zgradbami, zlasti Filharmonijo in Univerzo ter Ljubljanskim gradom v ozadju, z glasbeno-vizualnim spektaklom z oskarjem nagrajenega kitajskega skladatelja Tan Duna, ki bo v Ljubljani tudi dirigiral.

Ljubljanski festival je edini poletni festival v Evropi, ki letos gosti tri velika skladateljska imena. Tan Dun, skladatelj in dirigent, rojen 1957. na Kitajskem, ki že 30 let živi v ZDA, se lahko pohvali s kopico prestižnih nagrad za svoje delovanje. Med njimi je najbolj opazen oskar za glasbo filma Ang Leeja Prežeči tiger, skriti zmaj, ki ga je prejel leta 2001. Takrat je bil nominiran tudi za nagrado globus. Naslednje leto je dobil še grammyja. Ta glasba ter glasba iz filmov Junak in banket sestavljata njegov projekt Trilogija borilnih veščin, s katerim bo odpiral ljubljanski festival. Na Kongresnem trgu bosta pod njegovo taktirko ob videoprojekciji prizorov iz omenjenih filmov nastopila Orkester Slovenske filharmonije in Orkester Fundacije Opere Giuseppe Verdi iz Trsta, ki bodo dan prej z istim programom nastopili tudi v Trsu. Da pride na odprtje v Ljubljano, se je kitajski dirigent z Darkom Brlekom dogovoril že lani, ko je imel koncert v Cankarjevem domu in je bil navdušen nad Orkestrom Slovenske filharmonije. Kombinacija Trst-Ljubljana je kajpak prepričala tudi zvezdnika Tan Duna.

Julija bo v Ljubljani nastopil 81-letni Poljaki Krzysztof Penderecki, skladatelj, dirigent in akademik, prejemnik številnih nagrad, med drugim treh grammyjev. The Guardian ga je razglasil za največjega živečega poljskega skladatelja, v Ljubljani pa bo predstavil Poljski rekviem, eno svojih najpomembnejših del.

Avgusta bodo gostili še eno veliko dirigentsko ime. Gre za Zubina Mehto, ki že več kot 50 let sodeluje s priznanimi orkestri Berlinske in Dunajske filharmonije ter Izraelskim filharmoničnim orkestrom, katerega vseživljenjski glasbeni direktor je. Kot zanimivost naj dodamo, da se Mehta, ki je judovskega rodu, lahko pohvali z veliko strokovnimi nagradami in tudi s svojo zvezdo na hollywoodski aleji slavnih.

Bodo pa za uvod v poletje že 15. junija premierno in potem še v štirih predstavah v Križankah gostili enega najuspešnejših muzikalov vseh časov Mamma Mia! Vse pravice za muzikal je po šestih letih prošenj za države nekdanje Jugoslavije odkupila producentska hiša, ki jo vodi kultni alpski smučar Jure Franko, tudi nosilec srebrne olimpijske kolajne v veleslalomu na igrah v Sarajevu 1984. V producentski hiši, ki je že pred leti odkupila tudi pravice za muzikale Moje pesmi, moje sanje, Ljubim te – spremeni se in še nekatere projekte, stanuje tudi Juretova žena, pevka Simona Vodopivec, ki je že skoraj 20 let tudi Franko, z možem pa sta ponosna oče in mama 14-letnega Aidena in 11-letne Maye. Prav Simona je pregovorila moža, da se je lotil producentstva, sama pa kajpak prepeva in je idejna ter pevska vodja projektov.

Premiera muzikala je bila 27. marca v Beogradu, končala se je z 20-minutnimi ovacijami občinstva na nogah. Ljubljanska izvedba bo enaka beograjski, le da bo malce bolj humorna in pop. Besedila je prevedel trajnožareči kantavtor Tomaž Domicelj, poleg Simone bodo prepevale še Alenka Godec, Damjana Golavšek in Lea Bartha, zanimivo pa bo slišati, kako gre petje Gojmirju Lešnjaku - Gojcu, Urošu Smoleju, Marjanu Buniču in Matjažu Kumlju

Pandur s Faustom

Velik odziv po navadi prinese tudi ustvarjalnost kontroverznega Tomaža Pandurja, slovenskega režiserja z mednarodno kariero, zlasti v Španiji ga imajo za gledališkega boga. Na festival se – v Križankah je pred tremi leti gostoval z eno najbolj krutih antičnih tragedij, Evripidovo Medejo – vrača s Faustom, ki nastaja po motivih srednjeveške legende o dr. Faustu in Goethejevi tragediji Faust ter študijah in umetniških delih, ki jih je navdihnila zgodovina človeka, ki je prodal dušo hudiču. Tisti, ki že zdaj vedo, kaj pripravlja Mariborčan, pravijo, da bo novi gledališki projekt »obravnaval občutke odtujenosti sodobnega človeka in njegovo potrebo po razumevanju sebe in sveta, v katerem živimo. Pandur bo z alkemijskim procesom preobrazil Faustovo legendo v intelektualno in emocionalno atmosfero našega časa.« Projekt nastaja v koprodukciji Festivala Ljubljana in SNG Drame Ljubljana, v njem bodo nastopili igralski težkokategorniki obeh spolov, Igor Samobor, Brane Šturbej, Polona Juh, Barbara Cerar, Branko Jordan, Uroš Fürst in Saša Tabaković, luč sveta pa bo ugledal v drugi polovici septembra, ob koncu festivala.

 

Deli s prijatelji