Fejst fant za popolno poroko

Boštjan Romih je medijska zvezda stalnica. Je eden tistih, ki brez večjih nevšečnosti občasno zamenjajo televizijskega delodajalca, ne da bi si pri tem zaprli vrata za morebitno vrnitev. In tako je že skoraj 15 let. Raketa pod kozolcem na takratni TV 3 je bila leta 2001 začetek njegove še vedno brsteče naveze z Jožetom Potrebuješem. Od tam je presedlal na POP TV, sprva z malce neposrečenim vodenjem oddaje Lepo je biti milijonar, ampak kdo bi jo pa sploh lahko odnesel bolje v koži predhodnika Jonasa, nato dobro leto spet z Raketo. Potem ga je pod svoje okrilje vzela nacionalna televizija, kjer je sedem let navduševal staro in mlado v oddaji Na zdravje! Takrat je bil menda Sašo Hribar jezen nanj, ker naj bi zaslužil več od njega; šušljalo se je, da se s sovoditeljico Jasno Kuljaj sploh ne razumeta; in v pogajanjih za novo sezono na TVS je šel pogumno v goste v oddajo As ti tud not padu?! na POP TV. Šefi na nacionalki so se penili, a so mu pogodbo podaljšali, ko so se oddaje in Romiha vendarle znebili in je domačijsko nacionalkino poslanstvo od čuka Jožeta prevzel modrijan Blaž Švab, pa je Raketa za nekaj časa pristala na Planet TV. Načrti, da bi tam ostala, so bili dolgoročni, navsezadnje je bila ena od oddaj gledana celo bolje kot finale lige prvakov. Ni se izšlo po načrtih, a ne Jožetu Potrebuješu ne Boštjanu Romihu takšne reči ne morejo do živega. Kmalu bosta spet udarila, tokrat na POP TV z romantičnim resničnostnim šovom Popolna poroka. Romantika se Boštjanu Romihu menda kar dobro poda, čeprav je bolj razmišljajoče in analitične sorte. Pa še dober zgled je s svojo srečno in ne zelo majhno družino, ženo Laro, arhitektko, ter otroki Roso, Danom in Lilo.

Javnosti so vrata njihovega doma, to je zdaj hiša na deželi, precej na široko odprta. Boštjan tiste in tisto, kar mu je najbolj pri srcu, z veseljem in ponosno pokaže. Prav tako ni skrival bolečine, ko je lani v prometni nesreči umrl njegov oče. In tudi zaradi svoje korektnosti tako do medijev kot tudi gledalcev in poslušalcev, zaradi katerih njegova zvezda na medijskem nebu sploh sije, lahko tudi on sije dokaj v miru.

Iz stare šole

Na Radiu 1 že dlje vodi nedeljsko jutranjo oddajo Zajtrk z zvezdami. Pri njem je bilo že mnogo znanih Slovencev, najbrž tudi zato, ker je prijazen fant. Potrpežljiv in strpen. Tudi duhovit, izobražen, povrhu še zelo vešč jezika. To pa je med radijskimi voditelji, govorimo seveda predvsem o tistih s komercialnih postaj, bolj redka lastnost.

Boštjan Romih je pač radijec stare šole, kakršno so poznali na nacionalnem radiu, kjer je začel svojo medijsko pot. Nekoč je po telefonu klical svojega brata, ki je že delal tam, in zaradi lepega glasu so ga kar takoj povabili na avdicijo. Šel je, takrat je v Ljubljani že študiral jezikoslovje in ruščino, bil seveda sprejet in kmalu je na radiu bral vse, kar radijski bralci pač berejo. Vključno z dolgimi strokovnimi besedili v programu Ars, od katerih zaradi zapletenih povedi kaj dosti ni razumel, ampak bral je pa pravilno.

Ljubezen do jezika in ruščine, študiral jo je tudi v Rusiji in pri tem ohranil ljubezen z Laro, ki je bila takrat na drugem koncu sveta, je še vedno živa, prinese pa mu tudi kakšen posel. Vsakoletno vodenje slovesnosti pri Ruski kapelici na Vršiču, na primer, in še marsikatero prireditev, kjer je treba povedati kaj tudi po rusko.

Vodenje različnih prireditev in tečaji, na katerih nesproščene in zaradi javnega nastopanja preplašene ljudi uči komunikacijskih veščin, dajejo Boštjanu Romihu še dodatno eksistenčno varnost. Pri treh otrocih, kreditih za hišo in želji po potovanjih drugače ne gre. Drži se reka, da je v življenju nesrečen predvsem tisti, ki si želi tisto, česar nima, in ne zna uživati v tistem, kar ima.

Sprošča se na gorskem kolesu, s plezanjem in podvodnim ribolovom. Zapoje tudi še kdaj, kajti to zna dobro. V mladosti je pel pri APZ Toneta Tomšiča, tam sta se spoznala z Laro, kakšno leto, dokler se ni naveličal napornega nastopanja vsak konec tedna do ranih jutranjih ur, pa je pel celo pri Ansamblu Toneta Rusa. Boljši poznavalci te glasbe se bodo najbrž spomnili pesmi Zvon želja. Ja, tisti globoki glas je bil Romihov. Zdaj bo z njim spremljal pare pred oltar. Upa, da se pred kamerami ne bo nihče sprl, čeprav bi bilo to za gledanost najbrž dobro. Ker je, čeprav dokaj mlad, človek stare šole. Tak, ki mu je še mar za manire, romantiko in slovnico.