Ste ena tistih novinark, ki vztrajno napreduje in raste, tako osebnostno kot poslovno. Je prevzemanje Tarče za vas najzahtevnejša vloga do zdaj?
Težko je reči, kaj je najbolj zahtevno. Tudi priprava nekega raziskovalnega prispevka je zelo zahtevna, saj je treba veliko vedeti, stvari raziskati, preveriti, prelistati ogromno papirjev. Vsekakor pa je vodenje aktualne oddaje v živo velik izziv, pa tudi želja, da bi jo čim bolje vsebinsko zastavili in za gledalce raziskali stvari, ki ostajajo brez odgovorov. Veselim se vodenja v živo, saj drugače sploh ne znam. Vse, kar sem do zdaj vodila, je bilo v živo.
Razkrivanje nepravilnosti v zdravstvenem sistemu vam je še bolj dvignilo kredibilnost. Kako se spopadate s pritiski, anonimkami in grožnjami?
Vsekakor je neprijetno, ko te ljudje nenehno sprašujejo, ali si vi res upate to raziskovati. A srčno si želim, da deluje naslednji recept – ko se nečednosti izpostavijo javnosti, je manj mož-
nosti za grožnje. Upam le, da še nismo tako daleč, da bi se morali bati za svojo varnost pri razkrinkanju sistemskih anomalij.
Kako se odzovete, ko nasprotniki grozijo vašim otrokom, možu, družini na splošno?
Če bi bile grožnje resne, bi jih zagotovo prijavila policiji in naslednjič najbrž dobro premislila, o čem bom poročala. Na srečo ni bilo nič konkretnega, le bežni poskusi ustrahovanja, omenjanja družine med vrsticami in podobno.
Da ste lahko tako samozavestni in predani, je zaslužen tudi vaš partner David. Koliko let sta si že naklonjena in kako se je privadil na vaše delo ter vi na njegovo?
Zelo pomembno je, da imaš partnerja, ki se dobro znajde z otroki in zna sam poskrbeti zanje in zase. Z Davidom sva že zelooo dolgo skupaj, včasih mu tudi ni lahko, saj prihajam ob določenih dneh pozno domov, telefoni zvonijo tudi zvečer... No, ker ima tudi on zahtevno službo, se morava kar dobro usklajevati, kdo bo šel po otroke v vrtec. Na srečo imava veliko rezervnih scenarijev – moji starši, njegovi, moj brat, njegov brat, sestri. Nekdo je zagotovo prost in pri volji za varstvo.
Glede na to, da veliko časa preživite na Kolodvorski 2–4, imate kdaj slabo vest, da ste preveč predani službi in premalo s sinom in hčerko?
Ja, sploh ko vidim, kako imajo nekatere kolegice skrajšane delovnike, jaz pa vedno zahtevnejšo oddajo. Takrat se pogosto vprašam, zakaj si ne olajšam stvari, da bi imela več časa. A kaj, ko sem to pač jaz. Znam se vsaj tolažiti, da mi uspeva dobro kombinirati materinstvo in kariero.
Brez zadrege priznate, da niste prav spretna kuharica. Je vaš David bolj prepričljiv v kuhinji in kako vas kulinarično razvaja?
Z Davidom sva po kuharskem znanju tam, tam (nasmešek). Nihče od naju ni ravno Ana Roš, zato drug drugega hvaliva ali vsaj pričakujeva hvalo, ko kateri od naju skuha kosilo. In nisva zahtevna, otroka pa tudi ne. Pri meni velja moto – jem, da preživim.
Si vzameta tudi čas za vaju? Kako vzdržujeta partnerski ogenj?
Poskušava si ga vzeti čim več, čeprav vemo, kakšna je realnost pri malih otrocih. Dovolj je že kakšna pijača v mestu, večerja, pogovor o tem ali onem. Pomembno je, da sva skupaj.
Ste ga vi naučili plesati ali je znal že sam?
Zdaj sem se pa nasmejala. Da bi košarkarja naučila plesati, poznate kakšnega? Vedno sem mislila, da bom imela partnerja plesalca, dobila pa sem košarkarja. Tudi ko gledava kaj po televiziji, ne najdeva skupnega jezika, kajti meni se zdi tekanje za žogo po igrišču gor in dol sila dolgočasno, njemu pa ni jasno, kaj bi bilo lahko zanimivega pri baletni koreografiji, četudi mu dopovedujem, da se skoraj vsak gib povsem razlikuje od drugega.
Sin Roko ima pet let, hči Maria pa štiri. Komu sta značajsko bolj podobna? Kako sta si razdelila vajine gene?
Hči je zelo trmasta, sin pa ognjevit. Maria je samosvoja, Roko se rad crklja. Sta pa oba značajsko zelo zahtevna in po svoje naporna. Ni čudno, ko pa sva oba z Davidom takšna. (nasmeh)
Menda ste popustljiva mama, ki jo je mogoče hitro omehčati?
Res je, doma nimam velike avtoritete. Hitro me znata omehčati, David pa je veliko bolj nepopustljiv. Takole je videti – ko ju jaz dajem spat, to traja kako uro, vmes povem nekaj pravljic, potem sta žejna, pa stranišče, to in ono... Ko ju v posteljo pospremi David, je v petih minutah mir.
Čemu se kot družina najraje posvečate?
Najraje poiščemo mir v naravi, da kaj zanimivega počnemo. Včasih, ob slabem vremenu, pa je super biti tudi doma, se stiskati in preprosto lenariti.
Kako pa se odzivajo domači in otroka, ko vas vidijo v 'čudežni škatli'?
Domači so vedno dobri kritiki, povejo neposredno, brez ovinkov. Maria seveda opazi barvo obleke, Roko pa, ko gledava kak moj prispevek, sprašuje bolj tehnične podrobnosti, denimo, ali je to posnetek ali ne. Je pa tudi sam postal že pravi komentator, zjutraj, ko še vsi spimo, vzame moj telefon in se snema ter poskrbi, da se zbudimo z nasmeškom na obrazu.
Preberite več v Suzy, naši novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99.«
