»Prekleta svinja kapitalistična. Ker se je v pravem trenutku znašel na pravem kraju in ustanovil neki butasti d. o. o., si še danes, v vsesplošni krizi, vsaki dve leti privošči novega audija, tista njegova, da ne rečem kaj, pa je cele dneve pri frizerki, pedikerki in kozmetičarki, medtem ko ji doma bajto puca čistilka, otroke pa v šolo vozi varuška!« je zadnjič o svojem sosedu razlagala kolegica, potem ko je že kakšno uro proučevala razliko med kuhanimi vini na različnih novoletnih štantih.
Izjava je v skladu s časom in žal tudi z razpoloženjem ljudi v naši zamorjeni državici. Upam si trditi, da tako v skladu, da bi, objavljena na facebooku, pokasirala veliko množico všečkov. To je seveda katastrofa, saj če bi secirali tisoč takih slovenskih zgodb, bi ugotovili nekaj povsem drugega. To, da je on sposoben in priden podjetnik, ki s tem, da so njegov neracionalen fetiš avtomobili, vzdržuje še vsaj usta avtomobilskega prodajalca, levo nogo zavarovalniškega posrednika, najbrž obe roki serviserja in vsaj eno rit državnega birokrata, najverjetneje pa celo več riti. Ona pa, če priznamo ali ne, s svojim načinom življenja pomaga ohranjati kar nekaj služb v gospodarstvu. Že pokuševalka kuhančkov jih je naštela pet.
Kaj želim povedati? To, da je politikom načrtno uspelo naščuvati večji del slovenskega naroda, da je zaradi par barab kriminaliziral vse sposobne ljudi v državi. Par barab, ki jih politiki nimajo interesa spraviti v zapor ali pa jih v najboljšem primeru ne znajo. In ta družbeni herpes je veliko globlji, kot je videti na prvi pogled. Teza, da so vsi premožni ljudje pridaniči, ki so nezakonito prišli do svojega premoženja, saj se drugače itak ne da, je namreč evtanazija razvoja družbe na vseh ravneh. Najprej se premožni, ki so po naravi logike in vsaj v večini tudi izobraženi, sposobni in pridni, začnejo množično izseljevati iz države. Če že ne sami, pa to storijo vsaj s svojim kapitalom in šolanjem svojih otrok. Nadalje začnejo svoje stigmatizirano premoženje skrivati na vseh korakih, kar se takoj zrcali v upadanju celotne ekonomije. Še najhujše pa je, da izkrivljeno resnico hitro in na veliko zapopade mladina ter postane neambiciozna, malodušna in pišmevritična. Tako narod počasi metamorfira v komuno revežev, intelektualnih kriplov in prosperirajočih barab.
Zato, dragi moji, zakopljite vsaj enkrat nevoščljivost in nabrusite preračunljivost. Gre za vaš dom in vaš žep. Veselite se vsakega idiota, ki danes še vozi luksuzne avtomobile, vsakega bebca, ki išče svojo nekje daleč izgubljeno srečo v stvareh, ki ohranjajo službe. Veselite se vsake ženske, ki še zapravlja po salonih, savnah in fitnesih, vsake, ki meni, da se hlevski gnoj na škornjih bolje skrije s svetovnimi znamkami.
To, da smo Slovenci samomorilski narod, dokazujejo statistike. To, kar ste prebrali zgoraj, pa je le še ena dimenzija te zgodbe. Imenuje se skupinski samomor. In še nekaj. Uspeh pametnih in sposobnih se mnogokrat opisuje z omenjeno tezo o pravem trenutku in pravem kraju. Pravzaprav ne zaman! Večina ljudi časa in prostora še opazi ne, bog ne daj, da bi o njiju še razmišljala.
