Ljubljanska folklorna skupina Emona ne počiva. Njeni člani so v 46 letih obstoja prepotovali dobesedno ves svet, med drugim so leta 1988 plesali tudi v čast velikemu vodji Severne Koreje Kim Il Sungu, zdaj pa se je veteranska sekcija v organizaciji mednarodne folklorne organizacije CIOFF prvič odpravila še na Kitajsko.
V Zhengzhouju (in bližnjem Kaifengu) v pokrajini Henan, približno 750 kilometrov od Pekinga, so slovenski folkloristi ves teden predstavljali naše narodne plese in običaje. Pripraviti so morali uro dolg nastop, v katerem so odplesali in odigrali najznačilnejše gorenjske, štajerske, prekmurske in primorske plese. To je pomenilo tudi, da so morali natančno pripraviti kostume, saj je bila količina prtljage, ki so jo lahko vzeli, omejena, je povedal dolgoletni član Emone Dare Fabjan. Glasbenikom je to šlo malce lažje, medtem ko so plesalci morali imeti s seboj več parov škornjev in čevljev ter različne narodne noše. No, kot je povedal Fabjan, se je pri nekaterih dalo zadeve malce skombinirati, tako da jim ni bilo treba tovoriti vseh kompletov oblačil.
Navdušeni in prijazni Kitajci
Odziv kitajskega občinstva je bil odličen, pravi Fabjan, ki je z Emono videl že lep del sveta. Mesto Zhengzhou je prvič gostilo takšen mednarodni folklorni festival, na katerem so poleg domačinov in Slovencev nastopili še Tajci, Bangladeševci, Šrilančani, Kolumbijci, Senegalci, Egipčani, Turki in Romuni. Nastopali so dvakrat na dan, čez dan na dnevnih promenadah, zvečer pa v različnih dvoranah.
Kitajci so se slovenskim folkloristom vtisnili v spomin kot zelo prijazni in ustrežljivi gostitelji, ki so se izjemno radi fotografirali z zanje nenavadno oblečenimi Slovenci in Slovenkami. Čeprav se je Daretu Fabjanu zdelo, da so morda nekatere točke iz bolj eksotičnih držav zanimivejše, ga je presenetilo, kako navdušeno so se kitajski gledalci odzvali na slovenske ljudske plese.
Še v Peking
Po slovesnem zaključku festivala so se z avtobusom vrnili v Peking, kjer so si vzeli še dva dneva za ogled glavnih znamenitosti, saj bi bilo škoda, če bi se odpravili na drugi konec sveta, ne da bi videli vsaj dela prestolnice. Pot do Kitajske so si sicer plačali sami, nekaj malega je prispevala država, nekaj pokrovitelji, nekaj pa Zveza ljudskih tradicijskih skupin Slovenije, medtem ko so kitajski gostitelji poskrbeli za bivanje in prevoze po državi.
V zadnjem času postaja Slovenija oziroma njena folklora vedno bolj zanimiva v Aziji, je povedal Dare Fabjan. Škoda je le, da denarja za kulturo ni, člani folklornih skupin pa si sami tudi ne morejo privoščiti rednih dragih potovanj v tujino. V nekih drugih časih je bila folklora pri nas veliko bolj cenjena, zdaj pa skupine le stežka pridobijo nove člane.