Energična glasbenica Natalija Kolšek pride v prestolnico z možem. Ob kavi mi zaupa: »Sem ena tistih, ki nimajo orientacije, zato imam zelo rada prevoz. Imam srečo, da me mož pripelje.« Pravi, da se še nekako znajde v Mariboru, kjer živi. »Drugače pa porabim ogromno energije že za iskanje lokacije. Ne zaupam navigacijam. Sem človek čisto brez orientacije. Tudi v stavbah težko najdem izhod, če je zakomplicirano. Tudi leva in desna mi delata težave. Zdaj sicer ne več toliko, ampak se spomnim, da je trajalo zelo dolgo, ko smo se učili, kje je leva in desna. Mislila sem, da je nekaj narobe z mano, zdaj vem, da je to povezano z orientacijo, in v skladu s tem živim. Sprejela sem to dejstvo.« Sicer pa Natalija pri 45 letih prekipeva od energije. In ciljev za prihodnost.
Mož Marko je vseskozi ob vas. Tudi na vaš telefon se oglaša. Brez njega vas skoraj ne moremo ujeti.
V bistvu zaradi tega, ker skrbi tudi za moje nastope in vso mašinerijo, ki se dogaja v ozadju. Če kdo kliče in se hoče z mano pogovarjati, se seveda pogovarjam. Nisem pa za menedžerske posle. Tudi če bi se pogovarjali, kje se dobimo, bi jaz mogoče za dve stvari v Ljubljani vedela, kam priti. Drugače pa nič. (Smeh.)
Torej vas mož tako ali drugače usmerja?
Usmerja me na vse načine tudi zaradi tega, ker sem bolj sanjavi tip. Včasih izgubim realna tla in potem je on utež, ki me prizemlji. Tako da se nekako dopolnjujeva.
Izjavili ste celo, da sta kot enojajčna dvojčka. Kako se dopolnjujeta?
Ne bom rekla, da imava isto mišljenje, ker imava ogromno različnih pogledov na stvari, ampak na koncu ugotoviva, da je treba najine ekstreme združiti, da se potem izcimi neka normalna stvar. Sva kot dva pola, funkcionirava na ta način. Jaz imam na primer čez kuhinjo, ker zelo rada kuham. Na kraj pameti mi ne pride, da bi rekla, zdaj boš ti malo, potem pa malo jaz. Razen žara. To je njegovo delo. Dvajset let tudi že nisem tankala avta, odkar sva skupaj. Take stvari imava razdeljene in hvalabogu se dopolnjujeva.
Potemtakem tudi sami ne menjavate žarnice oziroma je ne znate zamenjati?
Definitivno ne, je ne znam. Torej žarnice, avto, težka fizična dela … njegova domena. Jaz pa kuham, prebiram literaturo in se izobražujem, ko gre za vzgojo otrok, da potem včasih zatežim. Ne držim se na slepo nekih pravil, ampak jih upoštevam, včasih pravijo, da predavam, ampak to je tisto moje. Vedno sem hotela biti učiteljica in zdaj to željo uresničujem na svojih treh otrocih, da jih vzgajam v tem duhu, kar je pedagoško pravilno.
Kako vama uspeva, da sta po toliko letih skupnega življenja še vedno srečna v zakonu?
Ravno letos imava 20 let poroke, skupaj pa sva 21 let. Ampak to res skupaj, ker sva tudi v poslu skupaj, fizično sva torej ogromno časa skupaj. Ravno zato sva si naredila en tak odnos, da se dopolnjujeva, da se tudi občasno spreva, ker to mora biti. Včasih, ko pride kakšen dan, da nisva skupaj, si morava vse povedati. Komplementarna partnerja, recimo. Če dolgo nisva skupaj, kar se sicer redko zgodi, se nekako slabše počutiva. Morava se vsaj slišati.
Želeli ste biti učiteljica, zdaj pa ste pevka. Je to neizpolnjena želja?
Želela sem biti učiteljica, tudi v pedagoško srednjo šolo sem šla. No, potem sem se vpisala na pravo. Iz enega samega razloga: ker tam ni bilo matematike. To mi je še zdaj žal. Sicer sem naredila 17 izpitov, ampak že na začetku sem ugotovila, da to sploh ni moje področje, ker sem preveč umetniški tip, da bi se ravnala po točno določenih pravilih. Skratka, to pravo je nekako propadlo. Je pa res, da sem imela veliko željo, ki v meni tli še danes. In mislim, da jo bom nekoč uresničila, to čutim. In sicer da bi bila voditeljica pogovorne oddaje na televiziji. Delam na tem.
Zdaj je že eno leto, odkar ste bili del oddaje Znan obraz ima svoj glas. Pogrešate nastopanje?
Že prej sem z veseljem prepevala druge izvajalce in jih imitirala. Ugotovila sem, da imam žilico za posnemanje. V oddaji, ko ti uredijo še masko, se mi je včasih zdelo, da sem samo sebe presenetila. Pogrešam adrenalinski teden, nič mi ni bilo težko. Čeprav sem mama treh otrok in sem vse opravila, bi to z veseljem še 100-krat ponovila. To je bila oddaja, ki mi je bila pisana na kožo.
Enkrat ste si nameravali pobriti glavo, ker vam je bilo všeč v vlogi pevke Sinéad O'Connor. Kaj je mož rekel na to idejo?
On me podpira, ker itak ve, da sem napol zmešana, kar se tega tiče. Nikoli ne ve, kakšna bom prišla od frizerja, ker še sama včasih ne vem. Tudi moja frizerka, h kateri hodim 15 let, je navajena, da se sproti dogovoriva: rdeča ali iz blond v vijoličasto, tu pobrij, zdaj bi pa imela podaljške. Ne vem, ali je to kakšna bolezen, ampak zelo uživam v transformacijah. Najlažje se je spremeniti s pričesko in meni se to zdi svetovno. Tudi otroci so se že navadili vsega hudega in lepega. Hčerka je stara sedem let in ima na eni strani zabrite lase. Mislili so, da je to mogoče moj pritisk. To ni moj pritisk, ona si je to grozno želela, je pa verjetno moj vpliv, ker vidi, kako jaz eksperimentiram. Skratka, rada imam spremembe. Na vseh področjih.
Z možem tudi skupaj nastopata, imata otroški program. Torej tako kot doma vaju tudi na odru povezujejo otroci.
Najrajši sodelujem z otroki, čeprav so najzahtevnejše občinstvo. Imava otroški program, ki vključuje pesmi, ki jih radi poslušajo in so za odrasle, ampak večina temelji na otroškem programu. Takrat se mož obleče v klovna in tudi kaj začara. Meni pa se zdi najlepši iskren odnos z njimi. Uberem take vrste humor med pesmimi, da lahko otroci razumejo na svoj način, starši pa na svojega, ravno prav pikantnega. Razmišljala sem že, da bi posnela ploščo za otroke. To je tudi ena izmed želja. Skratka, imam še ogromno neizpolnjenih želja. Saj imam še čas. (Smeh.)
Vas ravno neizpolnjene želje ženejo naprej?
Ja, zagotovo. To so ideje. Nikoli ne rečem, da je to pa zdaj to, zdaj sem naredila, kar sem. Mislim, da bom imela pri 80 letih še vedno kakšno neizpolnjeno željo, tudi pri 90 verjetno, pri 100 letih pa bom rekla: to je zdaj to. (Smeh.)
