PRESENEČENA

Države ne ropa Jadranka, temveč zavetišča

Objavljeno 23. februar 2013 14.38 | Posodobljeno 23. februar 2013 14.39 | Piše: Anita Krizmanić

Prepovedala bi cirkuse, o uvedbi prispevka pa ne ve ničesar.

Jadranka Juras.

V petek se je na nas obrnila bralka Mija, ogorčena nad novim predlogom zakona, ki naj bi ga po njenih podatkih v državni zbor vložila Jadranka Juras, glasbenica in velika borka za pravice živali. Zakon naj bi predvideval uvedbo prispevka za zatočišče za zavržene živali, ki bi ga plačevalo vsako gospodinjstvo, in sicer v višini 11,44 evra. Predlog Jurasove je označila za rop stoletja Slovencev ali davek za neumne.

O predlogu ne ve ničesar

Kljub temu da se nam Jadranka sprva ni oglašala na telefon, se je na izjave bralke Mije odzvala s presenečenjem. »Nimam pojma, o čem je govor, in prvič slišim, da sem jaz dala kakršen koli predlog vladi v zvezi s plačevanjem takse. Na to se morate obrniti na bivši Vurs, ki je dal ta predlog, vendar ni bil sprejet,« nam je povedala Jadranka, ki pravi, da je najlažje s prstom kazati nanjo.

Prepovedala bi cirkuse

Jadranka je še povedala, da kot posameznica ni vložila nobenega predloga, je pa skupaj z društvom Lajka podala predlog, da se v Sloveniji prepove gostovanje cirkusov (z domorodnimi in tujerodnimi živalmi prostoživečih vrst, s hišnimi in rejnimi živalmi). Jadranka je na seji odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, ki je potekala 10. januarja letos, poudarila, da cirkus predstavlja eno najstarejših zvrsti zabavljanja ljudi, obenem pa eno najskrajnejših oblik zlorabe živali. »V imenu zabave za ljudi so živali v cirkusih dnevno ustrahovane, mučene in psihofizično zlorabljene,« je povedala na seji. 

Slovencev ne ropa ona

Prav tako je v okviru delovanja v Veganski iniciativi podala predlog za prepoved gojenja živali zaradi krzna. »Samo to in nič drugega,« nam je povedala glasbenica, ki se je na očitke bralke Mije, da ropa Slovence, odzvala z besedami: »Rop stoletja je v danem primeru to, da občine plačujejo za storitve zavetišč, v katerih je dovoljeno ubiti žival 30 dni po nastanitvi.«

Glasbenica je že na seji odločno povedala, da je glavni problem ta, da zavetišča ob steno pritiskajo občine s svojimi navitimi cenami in da ni enotnih cen za storitve, ki jih zavetišča opravljajo. Razočarana je bila tudi nad ugotovitvijo, da v slovenskih zavetiščih ne gre za blaginjo živali, v kar je tudi sama utopično verjela. Prisotne je zato pozvala, naj zavetišča omejijo pri zaslužku od živali.

 

Deli s prijatelji