Dolgoletni minister za zunanje zadeve, ljubljanski župan in predavatelj Dimitrij Rupel kandidira za generalnega direktorja Radiotelevizije Slovenija. Rupel je kandidaturo potrdil za spletni portal Požareport. Prijave so zbirali do včeraj, poleg Rupla pa so se prijavili še dosedanji prvi mož RTV Slovenija Marko Filli, informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar in urednica tretjega programa Ljerka Bizilj.
Portal poroča, da utegne po ocenah nekaterih poznavalcev Ruplova kandidatura močno premešati karte med prijavljenimi kandidati, sicer že znanimi imeni. Rupel se je pred časom prijavil tudi za mesto novega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, a ga je famozna izbirna komisija med razvpitim postopkom brez posebne obrazložitve izločila. Neuradno je slišati, da bi lahko Rupel jeseni kandidiral tudi za ljubljanskega župana.
Kaj vse je že počel Rupel V Wikipediji o Dimitriju Ruplu beremo: Rupel je leta 1970 diplomiral iz primerjalne književnosti in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter 1976 doktoriral iz sociologije na Univerzi Brandies v Walthamu (Massachusetts). Leta 1970 se je zaposlil na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, od leta 1986 kot izredni in od leta 1992 kot redni profesor. Sodeloval je v uredništvih več revij. Od 1968 do 1969 je bil odgovorni urednik Tribune, od 1970 do 1971 Problemov in od 1984 do 1987 Nove revije. Politično delo Leta 1989 je bil med ustanovitelji stranke SDZ in predsednik njenega izvršilnega telesa. Bil je bil prvi zunanji minister Slovenije (maj 1990–maj 1992).Leta 1992 je bil izvoljen v prvi državni zbor Republike Slovenije. Decembra 1994 je bil izvoljen za ljubljanskega župana, v obdobju med 1997 in 2000 je bil veleposlanik v ZDA, nato zunanji minister. Potem ko je predsednik Republike Slovenije Danilo Türk zavrnil njegovo imenovanje za veleposlanika v Avstriji, ga je 27. novembra 2008 predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor imenoval za posebnega odposlanca za zunanje zadeve in svetovalca v kabinetu predsednika vlade. Konec marca 2009 je s položaja posebnega odposlanca odstopil in postal uslužbenec ministrstva za zunanje zadeve.Na državnozborskih volitvah leta 2011 je kandidiral na listi SDS. Literarno delo Dimitrij Rupel piše slogovno inovativne družbeno kritične novele: Bele sobe (1970); romane: Tajnik šeste internacionale (1971), Čaj in puške ob štirih (1972), Peto nadstropje trinadstropne hiše (v soavtorstvu z M. Dolencem 1975), Hi kvadrat (1975), Družinska zveza (1977), Maks (1983), Povabljeni, pozabljeni (1985), Levji delež (1989). Napisal je še naslednje drame: Mrzli viharji jezne domačije (1977), Job (1982), Pošljite za naslovnikom (1982); televizijske in radijske igre: Manj strašna noč (nadaljevanka, 1981), Sanje starega murna (1982). Napisal je tudi scenarij za film Oxygen (1971, režija M. Klopčič.Uredil je več zbornikov in Dnevnik 1951–1952 E. Kocbeka (1986). Kot angažiran pisatelj, publicist in urednik se je zavzemal za avtonomijo kulture in umetnosti, njuno neodvisnost od ideologij in političnih intervencij, v kulturnopolitičnem delu, zlasti v osemdesetih letih 20. stoletja, pa za večjo samostojnost Slovencev v Jugoslaviji oziroma za samostojno Slovenijo. Aktualna vprašanja je tematiziral v literarnosocioloških esejih in študijah, v teoretičnih delih pa je obravnaval velika kulturna vprašanja Slovencev in Slovencev kot naroda, čigar neuresničena državotvornost je omejevala njegovo avtonomnost tudi na področju kulture in umetnosti. |
