Po tednu sladic se je moral od MasterChefa posloviti še tenorist, operni pevec in učitelj petja Diego Barrios Ross, ki sicer prihaja iz Venezuele, ampak že več kot 20 let živi v Sloveniji. Sladice mu preprosto ne gredo, priznava, v isti sapi pa obljublja, da bomo lahko kmalu videli nekaj, česar pri nas še nismo.
Ste izpolnili svoja pričakovanja? Ste kaj razočarani?
Malo sem bil razočaran, seveda, ker je bilo zame tako hitro konec. Sem bil pač v takih okoliščinah, kjer je šlo vse narobe. Sladice so moja šibka točka in tam se je zapletlo.
Kdaj ste vedeli, da vam zadnji izziv ne bo uspel?
Vedel sem, ko sem v zadnjem izzivu pripravil biskvit. Naredil sem usodno napako, saj sem na koncu moko vmešal z mešalnikom. Mudilo se je, zato sem hotel pohiteti, ampak sem kmalu ugotovil, da bo to pokvarilo teksturo biskvita.
Kako so vašo napako komentirali sodniki?
Prav takrat je k meni prišel Luka in me vprašal, zakaj to delam tako. Odgovoril sem mu, da nisem imel časa in da mora biskvit v pečico. Vedel sem, da bom to plačal ... Potem so rekli, da je prav zaradi te napake biskvit žilast.
Kako ste se počutili, ko se vam je torta v hladilniku prevrnila?
To je bilo veliko presenečenje. Že prej smo menili, da lahko malo razpade, ker smo dali mrzlo kremo med vroče biskvite, in to je bila spet huda napaka, zato je vse zlezlo dol. Čeprav je videti preprosto, to nikakor ni, sploh ker nimaš veliko časa za pripravo torte.
Kakšna vodja je Valentina? Kako je delati z njo?
Valentina je bila kot vodja dobra. Od začetka je imela načrt, dobra je pri organizaciji.
S kom ste se najbolje razumeli?
Na splošno z Jeleno. Je iskrena in je to, kar vidiš. Ne pretvarja se, je natančna in to gre drugim na živce, midva pa sva se povezala.
Je ona tudi vaša favoritinja za zmago?
To pa ne, moj favorit je Darko. Z njo sem nekako čustveno povezan, Darko pa je kandidat, ki ima vse pogoje in v šov vlaga več energije kot drugi.
Kaj se vam je v tekmovanju najbolj vtisnilo v spomin?
Prav ti trenutki, ko smo bili v green roomu, ko se pogovarjamo in jemo skupaj. Ta družabni del mi je bil najlepši, spoznati te ljudi, ki imajo velik potencial.
Bi v šov vstopili še enkrat, če bi imeli to možnost?
Bi, čeprav se mi zdi, da so drugi predobri zame. Če to tekmovanje vzameš kot proces, v katerem se veliko naučiš, te to obogati. Zmaga ni edino, kar te lahko obogati.
Česa ste se v teh tednih naučili?
Zelo veliko, največ sem se učil od kritik sodnikov, a ne le do mene, temveč tudi do drugih. So res dobri, strokovni in pravični.
Kaj najraje kuhate za svoje bližnje?
Ribe, meso in kakšne venezuelske jedi.
Kakšne pa so posebnosti venezuelske kuhinje?
Ko je bil izziv s koruzo, je bil to za druge težak izziv, pri nas pa je koruza v vsaki jedi. Drugače pa mi je všeč ta venezuelska eksotika, kako se mešajo okusi mesa, paprike in vsega drugega.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Imam načrt, da bi združil kuhanje s petjem in da bi v enem večeru ponudil nekakšen koncert z večerjo. Vodil bi kuhinjo in pel ter to povezal v nekem umetniškem smislu, kot dramaturgijo oziroma zgodbo, morda celo mojo življenjsko zgodbo. Dobil sem že eno ponudbo. Ni to sicer moj prvi plan, je pa vsekakor nekaj zanimivega.
