Boksar Dejan Zavec ima zavidanja vredno kariero in ljubko družinico, a včasih ni bilo tako. Priznal je, da je bil v njegovi primarni družini prisoten alkohol, padali so tudi udarci. »Oče se je nad mamo izživljal tudi fizično. Otroci smo hodili k prijateljem, sosedom, sorodnikom, da smo tam prenočili,« je povedal za oddajo Epilog.
Ko je bil star sedem let, so ga poslali v ptujski internat, ob koncih tedna pa je dom našel na kmetiji svoje tete. Le tam se je počutil kot del družine. Prav to – družino – tudi zelo spoštuje. »Vsi me poznajo po športnem uspehu, zame pa je največji uspeh to, da sem si zmogel ustvariti družino. Družina je zame začetek in konec, družina je zame vse,« je pojasnil.
Da bi pobegnil stran od vsega hudega, se je oprijel športa. Da je lahko treniral, je bil natakar, kuhar, gradbenik, kamnosek, taksist, prodajalec in še kaj, ko ga je čakal prvi dvoboj, pa je doma le s težavo povedal, kaj počne, saj kmečko okolje profesionalnemu športu ni bilo najbolj naklonjeno.
Staršem je odpustil
Čeprav se preživlja z boksom, nasilje prezira. Pravi, da ga ni treba trpeti nobenemu, lažje pa živimo, če odpuščamo. S svojimi starši je ohranil stike. Verjame, da jima ni bilo lahko, a to ni opravičilo za vse, kar se je dogajalo. Včasih ni razumel, zakaj mama, ko je bilo hudo, preprosto ni odšla, zdaj pa ve, da jo je bilo strah za otroke in da v tistem času ni našla primerne zaščite, da bi res lahko odšla. Tudi za očeta, ki je že 15 let ozdravljeni alkoholik, Zavec pravi, da na svoje vedenje verjetno ni ponosen in da se zaveda, da je delal napake.
