V Hiši EU v Ljubljani so na okrogli mizi, ki so jo poimenovali Naše zdravje na krožniku, gostje spregovorili o pomembnih vidikih zagotavljanja varne in zdrave prehrane, predvsem za otroke, šolarje, bolnike in starostnike. Znova so poudarili, kako pomembna je pobuda za izvzem živil za javne zavode iz sistema javnega naročanja, saj s krajšanjem prehranskih verig prispevamo k boljšemu zdravju, večji kakovosti življenja in vzdržnosti zdravstvenih sistemov.
Stroški bolezni, povezanih z debelostjo, namreč predstavljajo približno 7 odstotkov vseh izdatkov za zdravstveno oskrbo, kar po besedah evroposlanca Igorja Šoltesa znaša približno 100 milijard evrov na leto v državah članicah EU. K tej številki pa menda niso vključeni posredni stroški, ki se nanašajo na slabšo produktivnost zaradi zdravstvenih težav in prezgodnje smrtnosti. Poleg prehranjenosti zdravniki opozarjajo tudi na podhranjenost, predvsem v primeru starejših ter onkoloških bolnikov. Opozorili so tudi na pomen uravnotežene prehrane in škodljivost nekaterih diet, nujen pa je tudi individualni pristop, na podlagi analize stanja posameznika ter priprava natančnega načrta prehranjevanja.
Zdaj pa v Slovenijo.
Kot so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, so povzeli nekateri mediji, smo v Sloveniji še vedno priča epidemiji čezmerne telesne teže in debelosti pri otrocih in mladostnikih, vendar se naraščanje čezmerne telesne teže in debelosti v nekaterih starostnih skupinah in z nekaterimi razlikami po spolu umirja. »Iz izkušenj drugih držav in na podlagi nacionalnih podatkov za odraslo populacijo predvidevamo, da se trend ustavlja in obrača predvsem pri otrocih in mladostnikih iz družin z višjim socialno-ekonomskim standardom, pri otrocih in mladostnikih iz nižjih socialno-ekonomskih slojev pa še ne,« menijo strokovnjaki. Z nacionalnega inštituta pa še dodajajo, da dandanes živimo v debelilnem okolju, v katerem smo izpostavljeni številnim možnostim prevelikega energijskega vnosa in obenem premajhne porabe.
Preprosteje povedano, ponudba hrane je taka, da hitro vnesemo v telo veliko količino kalorij, hkrati pa zaradi današnjega sedečega življenjskega sloga teh kalorij ne porabljamo, je ena od osrednjih ugotovitev.
Za hip poglejmo na drugo stran schengenske meje, na jug. Tam že dlje opozarjajo na dva podatka; in sicer, da je na Hrvaškem vsak peti otrok predebel, trije odstotki otrok, mlajših od 18 let, pa tehtajo več kot 100 kilogramov. Zato so že pred kakimi tremi leti začeli projekt klinike za (pre)debele otroke. In so ga uresničili.
Hrvaški strokovnjaki pravijo, da je bila uresničitev projekta nujna, zdravljenje pa se je začelo v ambulanti za debele otroke, potem pa nadaljevalo v tako imenovani terapevtsko-izobraževalni skupini, v kateri je sedem pacientov. Ti so na zdravljenju v bolnišnici teden dni, pod nadzorom pa še nadaljnji dve leti.
»Na delavnicah bodo pacienti sodelovali skupaj s starši. Namen je, da starejše otroke in mladoletnike prepričamo o nujnosti pravilnih prehranjevalnih navad in aktivnosti. Pri mlajših bomo največ pozornosti namenili izobraževanju staršev,« je medijem takrat razložila Nataša Rojnić Putarek, vodja Zavoda za endokrinologijo in sladkorno bolezen osrednje zagrebške klinike, pod okriljem katere deluje tudi klinika za debele otroke.
Za hip bom še ostala pri južnih sosedih. Te dni je njihova nacionalna televizija (HRT) oziroma redakcija za izobraževanje in znanost začela izobraževalno akcijo (pravzaprav kampanjo) z naslovom En zdrav topli obrok za vse srednješolce. Akcijo so začeli na podlagi ankete, s katero so ugotovili, da srednješolci večinoma nimajo niti možnosti imeti zdravega toplega obroka.
Kot kaže, se bodo akciji pridružili tudi drugi mediji. In prav je tako.
Pri nas pa, vsaj tak občutek dobi opazovalec, na to radi opozorijo tudi strokovnjaki, je vse t'ko t'ko. Nekateri mediji sicer opozarjajo na še vedno alarmantne podatke o debelosti pri nas, za kaj več pa po navadi ni prostora. Ali pa zanje to sploh ni več novica. Pa bi, vsaj po mojem skromnem mnenju, morala biti. Pa ne v smislu, da bomo v medijih bralce, poslušalce ali gledalce nagovarjali k tekmovanju, kdo bo več shujšal, temveč da bomo ljudi naučili, kaj pomeni zdravo prehranjevanje, zakaj je gibanje tako zelo nujno in koristno ter ne nazadnje, kako se naučiti zmernosti, da debelosti sploh ne bo. Zdi se, da je za marsikoga to novica le še, če v vsem skupaj vidi koristi, sicer pa ne. Zato se niti najmanj ne bi čudila, če bi se kdo odločil za akcijo, s katero bi opozarjal na problem debelosti pri nas, hkrati pa vsem povabljenim delil gazirano pijačo in kokice. Pač po stari slovenski navadi: eno govoriti, drugo delati. S kokicami v desni roki.
