Robertu Zupanu iz Tabora v Savinjski dolini je bila glasba položena v zibelko. Harmoniko namreč igra tudi njegov oče, ljubezen do tega inštrumenta je prenesel nanj, zdaj pa tudi Robertova sinova Jernej in mlajši Kristjan že veselo raztegujeta meh. »Moja sreča je, da je oče igral frajtonarico, ker pa učiteljev zanjo ni bilo, so me s sedmimi leti vpisali k pouku klavirske harmonike. No, zdaj pa igram obe,« pravi Robert, ki je najprej igral v triu skupaj z očetom in stricem. Hodili so po ohcetih, šrangah in kožuhanjih. Potem se je pridružil ansamblu Savinjski kvintet, v katerem so bili takrat sami prekaljeni glasbeniki, pozneje pa še Ansamblu Vlada Sredenška iz Velenja.
»Ko sem se vrnil iz služenja vojaškega roka, pa sem ustanovil svoj ansambel, ki bo kmalu praznoval 30 let obstoja,« razkrije Robert. Tudi njegov ansambel je doživel nekaj kadrovskih sprememb, zdaj pa je zasedba, kot pravi sam, tista prava. V njej poleg njega, ki igra harmoniko, trobento igra Slavko Lašič, klarinet Rudi Toplak, kitaro Luka Polenšek, bas in bariton Robert Marzel, pevski trio po vzoru Avsenikovega terceta pa sestavljajo Robertova žena Sonja Zupan, Doris Lukman in Rudi Miložič. Večinoma igrajo Avsenikove melodije pa tudi Miheličeve in skladbe Alpskega kvinteta, nekaj imajo lastnih. »Srečo smo imeli, da smo veliko delali še z Vilkom Ovsenikom, saj je bil prav on naš producent, osebno pa sem imel veliko stika tudi s Slavkom Avsenikom, od katerega sem dobil veliko koristnih napotkov,« je ponosen Robert, ki z ansamblom večinoma nastopa v tujini, pred tremi leti so prejeli prestižno nagrado oberkrainer award, ki velja za glasbenega oskarja v narodno-zabavni glasbi.
Robert ob tem tudi poučuje harmoniko; večinoma diatonično pa tudi klavirsko, in je še kako ponosen na učence, ki imajo danes že svoje ansamble in so na različnih tekmovanjih pobirali lovorike. Ob abrahamu, ki ga praznuje danes, v petek z ansamblom pripravlja jubilejni koncert na Jasi pri Lisjaku v občini Tabor, kjer odlične glasbe pa tudi hrane in pijače ne bo manjkalo.
