Za samostojno podjetništvo se je danes 33-letna Ljubljančanka Alja Viryent Novak odločila leta 2005, takoj po končani akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Da je z izdelovanjem kakovostnih čevljev mogoče preživeti, se je naučila od dedka, čevljarja, ob katerem je v njegovi delavnici že kot otrok želela preživeti čim več časa. Ljubezen do te obrti in vonj po novem usnju sta ji zlezla pod kožo.
Meni, da je njena konkurenčna prednost v tem, da je ženska
»Na svetu je malo žensk, ki znajo izdelati čevlje. Nosim visoke pete in zato vem, kaj pomeni udobje v takšnih petah. Moja konkurenčnost je v kombinaciji tradicionalne ročne izdelave čevljev s sodobnim dizajnom.« Trenutno vso svojo energijo vlaga v projekt rešitve potapljajočega se Peka. Alja je optimistka. Kakšna je torej njena vizija? »Vsi me sprašujejo, ali bi rešila Peko. Ne vem, ali bi ga rešila, imam pa idejo neke kolekcije nosljivih čevljev, ki bi se prodajala, čevljev, primernih za starejše ljudi. Najprej bi morali ugotoviti, kdo sploh še prepoznava blagovno znamko in Peku zaupa. Menim, da mu zaupa starejše prebivalstvo, in prav tem bi lahko bili namenjeni čevlji za deformacije, druga skupina možnih kupcev pa so ljudje, ki iščejo kakovost in čevlje za vsak dan, torej tisti, ki hodijo v službo in so za takšen čevelj pripravljeni tudi plačati.«
Ker ima precej idej in tudi izkušenj, njeno podjetje pa je majhno, meni, da bi jim, če bi se strateško povezali in združili moči, lahko uspelo. »Peko ima kapacitete, proizvodnjo in ljudi, ki znajo narediti dober čevelj, jaz pa imam ideje. To bi morali združiti, pa bi lahko skupaj nastopali tudi na tujih trgih.« Alja vsekakor ne bo kar tako vrgla puške v koruzo in bo storila vse, kar je v njeni moči, da bi Peko nadaljeval svojo tradicijo.
