Če prisegate na ročno izdelane čevlje, potem ste najbrž že slišali za Rudolfa Lopatca iz Dobrave pri Škocjanu, ki obuva tudi marsikatere znane noge. Na Dolenjskem je zgradil razkošen poslovni prostor za petičneže, v Ljubljani pa ima svoj kotiček na Tržaški, kjer se tudi dobiva. Navzven sicer ne deluje kot slovenski kralj čevljev, a ko ga človek pobližje spozna, opazi, da je na svojem področju res pravi umetnik.
Pri 15 se je zaljubil v čevlje
S čevljarstvom se ukvarja že 27 let, ljubezen do čevljev je začutil pri petnajstih. Modni poznavalci vedo, da je bil Lopatec pred 10 leti tudi zelo dejaven v medijih in je spremljal vsako modno revijo. »Potem pa sem videl, da sem dosegel vrhunec, in se umaknil. Zadnjih 10 let sem posvetil samo svojim strankam.« A po dolgem premoru se je odločil, da v sodelovanju s krznarstvom Eber znova nastopi na modni reviji, in to na najprestižnejši pri nas. Prejšnji teden se je namreč predstavil na slovenskem tednu mode. »Začutil sem, da se moram spet pojaviti, da ljudje vidijo, da je Lopatec še živ, da dela, ustvarja,« z nasmeškom razloži Rudolf in pokaže čevlje, ki so jih manekenke nosile na modni reviji. »Za vsako sem jih izdelal po meri,« še pojasni.
Za svoj uspeh, pravi Lopatec, se lahko zahvali zvestim strankam
»Iste stranke imamo že 15, 20 let.« O imenih in priimkih nerad govori, zagotovo pa je med njimi veliko slovenskih zvezdnikov, med drugimi tudi Nuša Derenda. »Stranke so tiste, ki vedo, kaj pričakujejo od mene,« razloži. Par usnjenih čevljev, narejen po meri, pri njem dobite za 250 evrov. Kaj pa najdražji? »Ni omejitve,« se zasmeji. Vendar priznava, da se vseeno pozna recesija. »Tudi tistim puncam, ki se prodajajo, je baje cena padla, tako da je še najstarejša obrt v krizi,« se pošali.
»Čevlji so moja profesija, moj hobi pa je vino,« pove Rudolf in mi pokaže svojo penino. »Tudi veliko italijanskih kreatorjev se v prostem času ukvarja z vinogradništvom. Čevlji in vino so super kombinacija,« doda. Ob tem mi ponudi viski, za katerega pravi, da ga spije za dobro voljo, medtem ko za cviček že potrebuješ podlago. »Mi pravimo: če nimaš vinograda in če nimaš cvička, potem nisi čistokrven Dolenjec.« Zase tudi rad reče, da je po duši kmet. »Znam kravi porezati parklje, znam pa tudi narediti ortopedske čevlje nekomu, ki ima težave z nogami,« se pošali. »Če ne bi bil kmet in če ne bi razmišljal po kmečko, je vprašanje, če bi mi uspelo v tem poklicu.«
