Kot prvi je iz kuharskega šova MasterChef izpadel Tulio Furlanič, primorska glasbena legenda.
V izločitvenem boju se je pomeril s Sašem in z Anko, vendar se mu na koncu ni izšlo. Svojo jed je poimenoval porumeneli pankrt, pripravil pa je koruzo s svinjsko ribico, ovito v panceto. A ko je videl druga dva krožnika, je priznal, da zaslužita prednost pred njegovim. Sodnike je v svojem slogu vprašal, ali mu ni treba ničesar zapeti, ko je izvedel, da odhaja, pa je vseeno dobre volje zapel in se poslovil: »Se vidimo.«
Z njim smo se pogovarjali o njegovih izkušnjah in občutkih.
Ste pričakovali, da boste izpadli prvi? Kakšen je občutek ob tem?
Ne, tega nihče ne pričakuje. Ampak ni nič hudega, občutki niso prav nič posebni. Jaz vem, da znam kuhati, in moji prijatelj pojedo vse, kar jim skuham. Je pa to tekmovanje, ki ima svoja pravila in zahteva ne samo zanje kuhanja, temveč tudi, kako boš krožnik okrasil in ga predstavil. Vizualna predstava igra pomembno vlogo, ostalo pa so okusi. Z vizualnostjo se pa nisem nikoli ukvarjal.
Kaj je bilo za vas usodno?
Delal sem po svoje, po italijansko, malo počasneje. Hotel sem nasititi ljudi, ne pa tega, da bodo krožnike fotografirali. To je moja šibka točka, torej lepo dekorirati krožnik. Se mi je pa zgodilo, da sem napačno razumel nalogo: pri eni jedi sem sestavino, ki bi morala biti glavna, uporabil kot prilogo. In to je že napaka. Ampak to ni nič takega.
Kaj so vam rekli sodniki?
Pokusili so, dali so svojo oceno. Pri prvi jedi, ki sem jo naredil sam, so mi rekli, naj se potrudim z naslednjo. Ta pa mi menda ni uspela, ni izpolnila njihovih kriterijev. Bila pa je povsem užitna, niti nisem ničesar zažgal (smeh).
 | |
| Tulio in Anka. Foto: Pro Plus |
Kako ste sprejeli njihovo kritiko?
Če ne delaš, ne moreš biti niti kritiziran. Ko nekaj opraviš, pride kritika, pozitivna ali negativna, konstruktivna ali destruktivna. Tudi če je negativna, se lahko iz nje veliko naučiš. Če je samo pozitivna, misliš, da je bilo vse v redu, če pa ti nekdo reče, kako je treba kaj popraviti in potem še sebe vprašaš, ali je to res, in naslednjič poskusiš še tako. Če je res boljše, popraviš, če ne, pa delaš enako.
Nekaj kritik ste dobili že pri prvi jedi, kjer ste sodelovali z Anko. Za kakšno partnerico se je izkazala?
Iz sestavin, ki sva jih dobila, se ni dalo skoraj nič pametnega narediti. Vsaj ne na hitro, ker so bile sestavine take, da bi jaz moral res razmišljati, kaj narediti, potreboval bi tudi veliko več časa, da bi naredil kaj boljšega. Potem je bila še informacija, da naj bi naredila jed za dve osebi, tako da mi še tega ni uspelo narediti. Anka je pa pridna. Bila je polna treme, prepustil sem ji vegetarijanski del, samo solato. Imela sva ribo z bučo in malo paradižnika. Če to serviraš nekemu Italijanu ali tukaj na Obali, bi te vprašal, ali si to vzel iz kante za smeti (smeh).
Kako ste v splošnem zadovoljni s svojo predstavo? Bi lahko pokazali več?
Seveda bi lahko pokazal več.
Katere jedi radi kuhate za prijatelje?
Pri prijateljih sem nazadnje naredil polnjene jadranske kalamare. Poznajo me, rad jih povabim k sebi domov. Rad kuham za več ljudi, tudi kakšne enolončnice, ter stvari, pri katerih je treba narediti malce večjo maso. Rad kuham in rad dobro jem.
Ali lahko že govorite o tem, kdo po vašem mnenju zasluži zmago? Komu bi jo privoščili?
Zmagal bo tisti, ki bo najboljši, to je dejstvo. Mogoče sta favorita dva, morebiti trije, ki bi lahko prišli precej daleč. Se pa zgodi, da narediš napako, potem pa pride negativna ocena, zaradi katere izpadeš.
