Cankar je Saškina biblija in terapija

Z vedno ljubko pevko Sašo Lendero se dobiva v enem izmed njenih najljubših krajev – v knjižnici na Brezovici. Takoj me odpelje do svoje najljubše police, saj jo najbolj pritegne znanstvena fantastika. Nato pa sledi razočaranje, ker zagleda precej prazno polico. »Zdaj ni nič,« reče 39-letnica z žalostnim tonom. Odkar je mamica triletni hčerki Arii, je tudi njeno življenje znanstvena fantastika, bi lahko rekli. Veliko se je spremenilo. »Ja in ne. Pravzaprav bolj ja, ker je nespremenjenih ostalo le nekaj malega stvari.«

Težke knjige 
za telovadbo

»Ker vstajam bolj zgodaj, je dan daljši, sem pa žal hitreje zaspana. Ker je Aria zelo rada zunaj, tudi jaz več časa preživim na zraku. Ker ima zelo rada pravljice, vsak dan razvijam svojo domišljijo, ko si jih izmišljujem. Roko na srce, kljub trudu zelo zaostajam za Miho,« in se nasmehne. Doda še: »Prednost oziroma bolje rečeno blagoslov je to, da svet vidiš in doživljaš drugače. Polnejše, mirneje, z več smisla. Slaba stran pa je samo to, da malo zmanjkuje časa za nekatere stvari, ki sem jih prej z veseljem počela. Nekatere zato počnem le še občasno, nekatere pa ob nemogočih nočnih urah, ker mi prej ne uspe.«

Vedno najde čas za knjige. »Oooooo, to pa ja. Knjige spadajo pod tisto kategorijo nemogočih nočnih ur,« se nasmeji. »Dan oziroma bolje rečeno noč brez knjige si težko predstavljam, dopust pa brez kupa knjig ne bi bil dopust. V redu, razen če gre za dela Georgea R. R. Martina, čigar posamezne knjige iz fantazijske sage Igra prestolov obsegajo vsaka okoli 1200 strani in tehtajo skoraj dva kilograma. V tem primeru je branje oziroma držanje knjige hkrati tudi že telovadba.« V smehu še doda: »Za teden dni oddiha sta torej potrebni le ena ali dve.« Nato mi pokaže eno izmed teh težkih knjig. Nasploh ji je ta knjižnica pri srcu. »Ker je blizu, ker so v njej prijazni ljudje in ker je svetel, prostoren mansardni prostor z ljubko igralnico zelo prijeten.« Tudi njena hčerka rada hodi sem. Njej bere pravljice. »Zdaj ima rada prijazne pravljice, lepe ilustracije in rimane pesmice. Bog ne daj, da je v njih kakšen zloben ali strašljiv lik, ker takoj ustavi pripoved,« razloži Saša. Medtem se tudi midve sprostiva med igračami in zaigrava človek ne jezi se. Ob tem knjižni molj Saša razkrije svoj okus: »Fantazijske, psihološke, znanstvenofantastične, skrivnostne, grozljive. Dobro napisane in dobro prevedene romane ter Cankarjevo kratko prozo, ki je moja biblija in moja razvada, terapija ter pomirjevalo in uspavalo hkrati.« Svojo najljubšo težko izbere. »Miha se vedno smeji mojemu jagodnemu izboru, saj se mu zdi čisto neverjetno, kako različne knjige in avtorski pristopi ter tematike me prevzamejo,« pravi za svojega partnerja.

Najdražjega redko zmasira

Dve izmed njenih preostalih strasti oziroma ljubezni sta hkrati tudi njena služba. »Ena je glasba, trenutno se tej ljubici zelo posvečam, saj z ekipo snemam in ustvarjam nove pesmi. Druga pa je terapevtsko delo. Pred leti sem od staršev prevzela vodenje terapevtskega centra.« Izkušena terapevtka obrazloži: »Čeprav večina ljudi tega ne ve, sem zadnjih deset let ves čas aktivno nabirala znanje ter izkušnje s tega področja in danes lahko s ponosom in hvaležnostjo povem, da z vrhunskimi terapevtskimi masažami, magnetnoresonančno stimulacijo, refleksno terapijo, bioenergijo in drugimi tehnikami mnogim dobesedno spremenimo življenje, ko jim odpravimo ali olajšamo bolečine in težave.« Tudi svojega Miho občasno zmasira. »On bi rekel, da mnogo preredko … A tako je to žal s profesionalnimi dejavnostmi. Tudi pevskega nastopa mu ne priredim prav pogosto. Vsaj z mejkapom in minioblekico ne,« in se pomenljivo nasmehne. Ko jo še sprašujem o Mihi, me preseneti: »Mami mi je na začetku kariere skoraj po vsakem intervjuju zaprepadeno rekla: 'Ampak Saši, čisto vsega ti pa tudi ni treba povedati, tudi če te vprašajo.'«

Veliko bolj odprto govori o svojem novem projektu. »Cel kup novih pesmi, ki jih kalimo v studiu. Občutek imam, da imamo res odličen material. In komaj čakam, da pride med poslušalce.« Ko se posloviva, mi še zaupa, da gre v studio snemat pesem, ki jo je napisal Feri Lainšček. Za popotnico pa vzame tudi knjigo.