V poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah bodo po premieri, ki je bila preteklo soboto, vse do konca julija in v prvi polovici avgusta uprizarjali znamenite Butalce. Po motivih Frana Milčinskega in Ervina Fritza jih je napisal in današnjemu svetu približal pisec in režiser Lojze Stražar.
Butalci so z duhovitimi domislicami, s številnimi pevskimi vložki – pesmi je priredil in spesnil Roman Končar, uglasbil pa Slavko Avsenik ml. – ter z dinamičnim in s pisanim dogajanjem najprej sebi, potem pa gledalcem v veselje in razvedrilo.
Znani obrazi
V Butalcih, ki bodo občinstvo zabavali kar mesec dni, nastopa več kot 80 igralcev, pevcev in plesalcev v vlogah Butalcev in Tepanjčanov. Med nastopajočimi srečamo precej znanih imen iz gledališkega, opernega in radijskega sveta: Konrad Pižorn - Kondi igra župana v Butalah, županjo Pija Brodnik, Marjeta Cerar, bodoča pevka, igra županovo hčer Jerco, radijski glas Jure Sešek pa uprizarja kar štiri like. Še posebno izstopa Robert Vrčon v vlogi Pišmevuha, v vlogi tepanjskega policaja nastopa Metod Palčič, policaja v Butalah pa igra Jože Vunšek.
Kot je v navadi na Studencu, obiskovalci predstav prihajajo veliko pred začetkom, da lahko pravočasno parkirajo na velikem travniku. Prostora za avtomobile je vedno dovolj, za vstopnice pa bo treba kar v vrsto. Namreč, za domače predstave na poletnem kulturnem festivalu na Studencu je vedno veliko zanimanja. Lani so Švejka odigrali dvanajstkrat, nato so morali dodati še štiri ponovitve, letos pa bodo Butalce uprizorili kar šestnajstkrat.
Nekaj minut pred 21. uro je napetost na vrhuncu. Vedno nasmejani Lojze Stražar, avtor in režiser studenških Butalcev, niti tokrat ne kaže, da bi bil v skrbeh. Za vsakogar najde vsaj nekaj besed in že hiti naprej. In mi pohitimo z vprašanjem: zakaj Fran Milčinski in njegovi Butalci? »Pisatelj Fran Milčinski se je odločil svojo pisateljsko nadarjenost in pisanje posvetiti predvsem otrokom in mladini, da bi jih zaposlil z branjem in jih odvrnil s stranpoti,« odgovarja Stražar. »V svojih delih je opozarjal na neurejenost družin in na pozabljene otroke v družinah in družbi. S svojimi deli je poskušal vzgojno vplivati na mlade, starejšim pa nastavljati ogledalo njihovega nerazumnega početja. V številnih zgodbah je znal groteskno podkrepiti človeške zmote, pri tem pa humorno in prikupno ohranjati ljudsko domišljijo. Zanimive zgodbe o Butalcih poznajo tako mlajši kot starejši bralci, zato nas večkrat pritegnejo k ponovnemu prebiranju, četudi že znane vsebine.«
Fran Milčinski bi moral živeti danes, med Butalci zdajšnjega časa
Imel bi veliko preveč zgodb in težko bi jih obrnil le v humor, kot je to počel na svojem pisateljskem vrhuncu. Kot kaže, so njegove zgodbe večne in se še kako dotikajo sedanjosti, le imena in igralci so drugi.
»Prav dobro poznamo današnje zgodbe, znani so imena in priimki novodobnih karieristov, ki pred nami vneto igrajo svojo dobičkonosno igro,« dodaja Stražar. »V tej igri je vedno nekdo zmagovalec, a ne v prid nam in našim potomcem. Manjka nam pravi pisatelj, nekdo, kot je bil Fran Milčinski, da bi nas ozaveščal z nastavljanjem ogledal in pisal še več in še bolj komedijantsko, da bi se vsaj skozi satiro in gledališče zavedali resnosti današnjega časa, ki se vse bolj ponavlja in spominja na Butale.«
Domačo predstavo uprizarjajo tako rekoč sredi poletja in v času dopustov. Kako pritegnejo tako množico sodelujočih, kjer prav vsak odigra svoj del uspešne zgodbe? »Šele po končani predstavi se zaveš, da smo veliko naredili,« pojasnjuje sogovornik. »Takrat končno dojamemo, da je vsak prispeval svoj kamenček v ta bogati mozaik, od suflerke do kostumografinje in do zadnjega igralca, ki odigra še tako majhno vlogo. Ko končamo predstavo, šele doumemo, koliko prostovoljnih ur je šlo za to, koliko časa ljudje prebijejo na vajah, mirno sedijo in čakajo, da pridejo na vrsto. Moram pa razumeti sodelujoče, da na vaje včasih ne morejo priti točno. Med nami so vrhunski pevci pa kmetje, delavci, vsak s svojim urnikom in obveznostmi. Po drugi strani jih prav gotovo veseli dejstvo, da lahko nastopajo pred tako velikim avditorijem in tako številnim občinstvom.«
