Bujto repo je zamenjala za morske sadeže

Marca bo minilo osem let, odkar se je Smilja Baranja, ki so jo ljudje zaradi priljubljenosti kar štirikrat zapored izbrali za Pomurko leta, preselila v Koper. Ravno januarja pa mineva sedem let, odkar je na Radiu Koper dobila službo. »Od nekdaj sem si želela na Primorsko. Sem me je gnala ljubezen do morja, in to je v glavnem edini odgovor na večno vprašanje, čemu sem se preselila na čisto drugi konec Slovenije. Šla sem za dobrim počutjem, potem še za dobro službo,« začne pogovor Smilja.

Če je nekoč živela ob Panonskem morju, je zdaj ob pravem, ki ga tudi vonja. A prizna, da pogreša nekatere ljudi, s katerimi je v Pomurju spletla prijateljske vezi. Ker je zelo prilagodljiva, ji niti s Primorci ni bilo težko splesti novih. Poleg tega se rada vrača v Mursko Soboto, ljudje, zlasti njeni poslušalci, pa jo spremljajo na Radiu Koper. »Mnogi me pokličejo in mi voščijo ob rojstnem dnevu in drugih praznikih. V vsem tem se kaže poseben odnos do ljudi, ki jih imam od nekdaj rada,« še doda.

Raje kot v morju je ob obali

Smilja je tako prekmursko gibanico in bujto repo zamenjala za testenine ter vonj po rožmarinu in morski soli. »Prekmurje slovi po odlični hrani, ki pa ni najbolj zdrava. Ko začutim, da mojemu organizmu kaj godi, tisto pojem in se nič ne obremenjujem s tem, ali je zame dobro. Kuham sama in kar koli si zaželim, pripravim. Največkrat testenine, a naredim tudi prekmursko gibanico, ki jo imajo mnogi radi, četudi je težka in nasitna. Morska hrana je čisto nekaj drugega. Sploh morski sadeži, ribe, skratka vse, kar prihaja iz morja, je odlično. Prav tako obožujem kaki, žižole in fige, sadje, ki ga Primorci skorajda ne opazijo,« je navdušena sogovornica, ki si mora med pogovorom zaradi vetra občasno popraviti lase. Zato ne moremo mimo vprašanja, kako se je spoprijateljila z burjo.

»Nobeno vreme mi ne pride do živega, ker se mu vedno prilagodim. Ja, tudi burjo sem vzljubila. Za gibanje na svežem zraku izkoristim vsak prosti trenutek, ne glede na letni čas. Tako se vsako jutro, z izjemo, če imam na radiu kakšno montažo, peš odpravim do Žusterne in nazaj.« Zanimivo pa je, kar nam zaupa v nadaljevanju, da se v morju ne zadržuje pogosto, saj veliko raje kot plava sedi na obali in ga opazuje, z njim pa tudi galebe in vse čudne oblake nad njim.

Primorci vzljubili 
narodno-zabavno glasbo

Smilja na Radiu Koper vsa ta leta pripravlja oddaje z naslovom Gremo plesat, v katerih daje poseben poudarek ljudski tematiki in folklori. Zanjo je ohranjanje nesnovnega ljudskega izročila enako pomembno kot ohranjanje materialne dediščine. »Veliko sem na terenu, med ljudmi in spremljam življenje ter njihove zgodbe v vasicah od Bovca do Postojne, a tudi na Notranjskem. Pripravljam krajše prispevke in reportaže, v katerih se dotaknem različnih tem. Vsebina oddaje Gremo plesat pa je drugačna. V njej dajem prednost ljudskemu izročilu in ponarodeli ter narodno-zabavni glasbi, ljudskim pesmim, vokalno-inštrumentalnim in plesnim ter vokalnim zasedbam. Folklornih skupin, denimo, je na območju severne in južne Primorske ter Notranjske kar 21.«

Je pa narodno-zabavno glasbo na Primorskem slišati redkeje kot drugod po Sloveniji, kar pa ne pomeni, da je ljudje ne poslušajo in ne čutijo. Ne nazadnje to kaže število tistih, ki se z njo ukvarjajo in jo ohranjajo. Ansamblov je veliko, sploh v okolici Postojne, tudi v Tolminu. »Primorski fantje so na sceni že štiri desetletja, aktiven je Briški kvintet, žal pa je Zamejski kvintet prenehal delovati. Edini delujoč kvintet na naši obali je Modri val, v zamejstvu pa Domači zvoki in Kraški kvintet,« našteva Smilja, med drugim dolgoletna urednica in voditeljica narodno-zabavnih oddaj na TV Slovenija, ki ji je uspelo doseči, da tudi na Primorskem tej zvrsti glasbe prisluhnejo pogosteje.

»Narodno-zabavno glasbo imam zelo rada. In jo cenim. Aktivno sem jo začela spremljati leta 1991, ko sem honorarno začela delati na TV Slovenija. Lahko rečem, da so Slaki in Avseniki eni in edini in se bodo kakšni podobni verjetno znova rodili šele v naslednjem stoletju. Narodno-zabavna glasba, ki sta si jo zamislila Slavko Avsenik in Vilko Ovsenik, je drugačna, unikatna, predvsem pa naša, slovenska. Imamo pa ogromno mladih, ki so akademsko izobraženi glasbeniki in znajo igrati v živo, kar je pomembno. Kot je pomembno, da ne poskušajo ustvarjati s silo. Veliko jih sledi smernicam doma in v tujini. Če je to dobro ali slabo, ne vem, vem pa, da se Slovenci bojimo pokazati inovativnost. Da je nekaj dobro, pokaže šele čas,« pravi Smilja Baranja.