DNEVI SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE

Brez priklona pokojni Simoni Weiss

Objavljeno 17. februar 2016 13.28 | Posodobljeno 16. februar 2016 19.51 | Piše: Moni Černe

Dnevi slovenske zabavne glasbe so minili brez vsaj kratkega vložka, posvečenega nedavno preminuli pevki.

Ana Maria Mitić. Foto: Mediaspeed

V pričakovanju napovedanih presežkov smo v soboto zvečer nekateri izbranci – plačniki in radovedneži, skupaj s sorodniki in prijatelji snovalcev ter izvajalcev programa – gnezdili pred malimi zasloni, da bi užili nov koncept razvedrilnega programa javne televizije Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016, DSZG. Začelo se je tekmovalno, z izborom pop-rock skladbe 2016.

Pustimo kakovost novih desetih – po večini – žalostink, tudi o okusih in všečnosti glasbenikov ter izvedbah ne bomo razpravljali, ne moremo pa mimo tega, da so nam obljubili zabavo, program pa je bil zamorjen. In impotenten. Odgovorni urednik razvedrilnega Mario Galunič je, spomnimo, v nekem intervjuju pojasnil, da najraje ždi za spuščenimi roletami. Sam. O naši zabavi torej odloča človek iz polmraka.

Galunič, rojen z imenom Janez, je izvrsten voditelj, o nacionalnem razvedrilu pa bi imel kompetentnejšo besedo tisti, ki ve tudi, kaj pomeni iti »do konca«. Zato je vse tako impotentno in sterilno, 46-letni Galunič pa, sam pove, goji nagnjenost k depresiji. Latentno je.

Tridesetletna Ana Maria Mitić je imela v soboto slab dan, je bila pa navihano razpoložena 62-letna direktorica javne televizije Ljerka Bizilj, rojena Sukič, ki je zmagovalcu večera podala roko in stresla nekaj aktualnih na račun kvot slovenske glasbe in Galuničeve cenzure glasbenikov v razvedrilnem programu, kot smo v Novicah nedavno pisali in katere silo je občutila tudi že pokojna zvezda Simona Weiss, ki se ji niso poklonili niti z enim nekajsekundnim glasbenim vložkom.

Norčevanje iz dejstev ali naročnikov, ki so spomin na Simonino delo po objavi članka enoglasno podprli, urednika Galuniča pa zasuli z nečednimi komplimenti, tega doktorica Biziljeva mogoče ni doumela, je izpadlo žaljivo do pokojne pevke in financerjev teve programa: »Odgovorni urednik, ja upam, da je cenzura delovala?« se je »pohecala«.

No, večji razvedrilni učinek je bilo žvečenje čigumijev Ule Furlan, prikazano v oglaševalskem vložku, kot pa nervozno besedičenje.

Bi hrvaški televizijski kolegi – katerih izvajalce v našem programu tako malikujejo –, vršilec dolžnosti glavnega ravnatelja HRT Domagoj Novokmet in v. d. urednika zabavnega programa Velimir Đuretić, pozabili počastiti spomin na delo pevke, recimo, Tereze Kesovije ali Sanje Doležal (če bi bili seveda pokojni)? In bi v neposrednem prenosu zbijali šale iz glasbenega okusa, nemoči naročnikov ter arhiva, v katerem nimajo niti kratkega odlomka nastopa pevke, ki jo imajo ljudje tako zelo radi?

Prvi si upamo napovedati, da bo v sklopu nadaljevanja DSZG videti in slišati Marijevo muzo, pevsko divo Heleno Blagne. Njen koncert, napovedan za 6. marca v dvorani Tabor, bo zagotovo reklamiran. Brez cenzure.

Deli s prijatelji