Brat Katarine Kresal dela z Jimom Carreyjem

LJUBLJANA – Da v domači vasi ni nihče prerok, dokazuje neverjetna zgodba 46-letnega Ljubljančana Gregorja Kresala. Arhitekt po poklicu in alpinist po duši se je po spletu dogodkov znašel v filmskem svetu. Njegov talent za pisanje scenarija in režijo je javnost prvič resneje opazila leta 2011 ob uspehu filma Sfinga, ki je pobral številne ugledne mednarodne nagrade. Kresal se je zato odločil, da posname še nadaljevanji, a je kmalu doživel šok. »V naslednjih treh letih so mi na slovenskih filmskih razpisih zavrnili 14 prijav, torej vse, na katere sem se odzval,« pojasnjuje svojo odločitev, da se preizkusi v tujini.

Za študij dobil štipendijo

Kresalov prvi večji korak v filmski karieri je bil igrano-dokumentarni film o alpinistih, ki so v začetku druge polovice 20. stoletja preplezali edini še neosvojeni del znamenite Severne triglavske stene, imenovan Sfinga. Projekt je vzbudil ogromno zanimanja ne le med plezalci, ampak tudi v širši javnosti. »Nadaljevanje Sfinge je film Kamnito srce, ki bi moral slediti kot osrednji del trilogije o triglavskih božanstvih. Od pet do šest mesecev sem vsako leto pripravljal nove projekte, a so bili ti vselej gladko zavrnjeni. Enkrat ni bil dober scenarij, a sem vseeno dobil nekaj točk kot režiser in producent. Drugič, ko je bil scenarij menda boljši, se nisem niti približal ravni zahtevanih točk za producenta in režiserja. Tretjič je bilo podobno kot prvič, četrtič je sledila kombinacija obojega itd. Leto in pol zelo trdega dela sem vrgel stran. Še nagrade za Sfingo v moji pisarni so se mi smejale,« pove Ljubljančan.

Potem se je zgodil prelomni trenutek: »Ko sem na svojo tretjo pritožbo na enega od razpisov od ocenjevalne komisije že tretjič prejel identično kopijo razlage, se mi je stemnilo pred očmi. Takrat sem dokaj naključno odkril elektronsko pošto z vabilom na filmsko tekmovanje, namenjeno študiju filma v ZDA pri legendarnem hollywoodskem režiserju Davidu Lynchu. Takoj sem začel pisati prijavo.«

Sto petdeset prijav, 
14 sprejetih

Za prijavo na Lynchevo akademijo Maharishi University of Management (MUM) je porabil en mesec. »Razdeljena je bila na dva dela: na kratki film in pisni del. Ker se je precej mudilo, sem prijavni film sestavil kar iz vseh svojih prejšnjih filmskih del in ga zapakiral v obliko, ki je po svoje že lepo nakazovala, kakšen film si želim posneti kot svoje magistrsko delo. V drugem delu so sledili nekaj običajne papirologije, test iz angleščine, dokumenti, levji delež pa je odpadel na zahtevno pisanje esejev o filmu in predvsem o lastni viziji filmskega ustvarjanja,« razloži Gregor.

Sledil je šok, a tokrat pozitivni: »Da sem sprejet, so mi sporočili takoj, ko so prejeli moj film z naslovom The Story (Zgodba), ko so prebrali moja besedila, pa so se odločili še, da mi krijejo del šolnine. Približno 150 prijav je prispelo, sprejeli so nas le 14.«

Srečanje z Davidom Lynchem

Gregor Kresal študira po tako imenovanem David Lynch MA in Film programu, ki ima na MUM malce poseben status. »Vsak študent ob prihodu dobi svojo pisarno in zmogljiv računalnik. Občutki? Že prvi dan mi je bilo žal, da nisem čez lužo odšel nekaj let prej,« se nasmehne sogovornik.

Na MUM, pravi, ni občutiti nezdrave tekmovalnosti in komolčarstva, kot smo o univerzitetnem življenju ameriških študentov vajeni gledati v hollywoodskih filmih. »Vsi študentje in profesorji meditirajo. Predavanja se zjutraj začno z 20-minutno meditacijo in se z njo popoldne tudi končajo. Stopnja kriminala v mestu Fairfield v Iowi, kjer je univerza, je dejansko enaka nič, MUM pa velja za eno največjih mednarodnih šol na svetu, lani so bili tu študentje iz 84 držav.«

Gregorjeva profesorica scenaristike je Dara Marks, ki ta hip velja za številko ena tega posla v Hollywoodu. »Ker imam vse prevedeno v angleščino, je v prostem času lahko pregledala mapo mojih doma zavrnjenih del in žal mi je, da nekaterih njenih reakcij nisem posnel s kamero. Smešno in žalostno hkrati.«

Poleg nje je seveda spoznal tudi vodjo univerze Davida Lyncha. »Očaral me je s svojo profesionalnostjo. Njega ne moreš ujeti na levi nogi, če se še tako trudiš. Tudi na najbolj nepričakovano in provokativno vprašanje bo znal odgovoriti. Na koncu ti je včasih že malo nerodno, da si ga nekaj vprašal, ker zadevo tako preprosto razloži.« Lynch menda velja za posebneža, celo med prvokategorniki Hollywooda. »Le redko srečaš človeka s tako močno intuicijo. Vsako srečanje z njim je več kot samo pogovor. Je kot meditacija, na videz nerešljive stvari se kar sproti odpirajo in rešujejo.«

Carrey ga je navdušil

Med študijem je Kresal spoznal tudi zvezdnika Jima Carreyja. »Večina ljudi ga pozna v precej drugačni luči kot jaz. Glavne vloge v komedijah, kjer je izstopal s svojo noro obrazno gimnastiko, so bile dolgo njegov zaščitni znak, čeprav je že zdavnaj dokazal, da igrati komedijanta še zdaleč ni vse, kar zna. Jim je zame eno bolj prijetnih presenečenj v Hollywoodu. Zelo resen in preudaren človek, neusahljiv vir idej. Od vsega me je najbolj navdušil njegov brezkompromisen, a hkrati umirjen pogled na svet, na naše bivanje in duhovnost. V zadnjih letih se je vrgel v slikanje in razvil poseben način nanašanja barve na platno. V njegovem slikarskem studiu, ki je del velike filmske producentske hiše, smo se pogovarjali vse popoldne. Vmes je ves čas slikal. A je prosil, naj še ne izdamo njegovega trika z barvo. Jimove slike, nekatere so zelo velike, so res nekaj posebnega.«

Gregor je Carreyju predstavil tudi enega svojih filmskih projektov. »Jim je zelo odprt za neznane avtorje. Pravi, da je zdaj čas za ljudi, ki niso odvisni od velikih filmskih studiev. Drži, da sem mu predstavil svoj scenarij, a za zdaj vam lahko povem samo to, da je slovenski delovni naslov za film Boljnica.« Umetnika za konec vprašamo, kaj svetuje Slovencem, ki zbirajo pogum, da bi si ustvarili kariero v tujini: »Vsakdo, ki za trenutek pomisli, da ga pri nas duši, naj pobere šila in kopita. Takoj zdaj!« je jasen Gregor Kresal.