Bojan Emeršič je gotovo eden izmed bolj priljubljenih in karizmatičnih voditeljev v slovenskem prostoru. Naslednji teden začenja že tretjo sezono oddaj priljubljenega kviza Minuta do zmage. V novi sezoni pa se obetajo spremembe. Poleg posameznikov se bodo za vrtoglavih 100.000 evrov potegovali tudi pari in skupine. Z voditeljem smo se pogovarjali v studiu, kjer so potekale zadnje priprave na oddajo. V nalogah, ki jih bodo izvajali tekmovalci, se je preizkusil tudi sam in priznati moramo, da mu je šlo kar dobro od rok.
Kdo se prijavlja na vaše oddaje? Bi lahko opredelili profil vaših tekmovalcev?
Vedno bolj se kaže, da so to ljudje, ki imajo radi adrenalin, izzive in šport. Teh ljudi se je najbolj prijela ta oddaja. Oddaje so odprte za vse, lahko so gasilci, zdravniki, prodajalci, homoseksualci, heteroseksualci, biseksualci ... v bistvu so lahko kar koli. Skupina tekmovalcev mora imeti nekaj skupnega, nekaj jih mora povezovati. Lahko je tudi družina. Če ne bo šel nov zakonik skozi, bo edina res svobodna dežela naša oddaja.
Ko sva ravno pri družinskem zakoniku. Ste za ali proti in zakaj?
Absolutno sem za. Neumno je biti proti. Vsi moramo biti enakopravni na tem področju. Ne razumem teze, da je biti homoseksualec nenaravno. To cerkev kot inštitucija zagovarja v svoji izkrivljeni resnici o tem, kaj sta človek in življenje. To je to. V bistvu je nenaraven celibat. Človek je seksualno bitje in teži k temu, kakor koli ga obrnemo, je nagnjen k temu, da bi se združeval ali z istim ali nasprotnim spolom. Nenaravno je to, da zanikaš svojo seksualnost, in ravno ta nenaravnost in celibat sta kriva za tisoče in tisoče zlorab otrok. Ti ljudje ne morejo govoriti o tem, kaj je naravno, in niti ne morejo govoriti o tem, kako vzgajati otroke.
Se boste aktivno vključili v referendumsko kampanjo?
Ne. Posnel sem spot v podporo, to pa je tudi vse.
Če bi imeli priložnost bi se še enkrat odločili za enako kariero? Bi kaj spremenili?
Sem čisto zadovoljen v okviru, v katerem delujem, in z deželo. Pri tem poklicu si vendarle le malo jezikovno vezan na teritorij. To je poklic, v katerem veliko operiram z jezikom in govorom. Sem zadovoljen in ne vem, kaj bi še lahko dosegel, da bi bil zadovoljnejši. Ampak če pa bi se še enkrat rodil, bi malo več talenta od tega, ki ga imam, vzel stran in ga dal k pevskemu.
Bi potem nastopili na pevskih tekmovanjih?
Ne, to ne, ker bi šel po svoji poti. Nisem človek, ki potrebuje to, bi pa zagotovo imel kakšen bend.
Na AGRFT ste diplomirali šele leta 2008. Kako to?
Fakulteto sem končal leta 1990, diplomiral pa sem leta 2008. Ta naša akademija je nekaj posebnega. Če si relativno talentiran, te nekje v četrtem letniku gledališče potegne noter, in ko imaš enkrat ta ritem dela, si preprosto ne moreš vzeti časa – in potem to traja in počasi na to pozabljaš. Zdaj pa so zakoni taki, da sem to moral dokončati.
Kdo je vaša najljubša slovenska igralka?
To je nemogoče na tak način izpostaviti. Če bi bil jaz zgolj laik na tem področju, bi gotovo imel kakšno, ker pa sem profesionalec, je teh kar nekaj. Z mnogimi sem sam doživel prijetne izkušnje in so mi potrdile, da so genialne. V bistvu je to kar en šopek, ki bi jih lahko naštel, ampak jih ne bom poimensko.
Kako gledate na slovensko estrado? Je to sploh estrada?
Ja, je estrada. Vse, kar se dela za ljudi, za množico, kar želi pritegniti pozornost, spada pod estrado v naši obliki. Zavedati se moramo, da smo majhen narod, da nas je samo dva milijona, zato je zelo težko iskati neko skupino ljudi, ki jih to zanima. Če bi nas bilo 60 milijonov, bi dobili štiri milijone in to je kar nekaj, mi pa si jih iz dveh milijonov trgamo na vse kose in moraš biti zelo širok, če želiš imeti široko publiko. Zdi se mi, da je ravno ta oddaja te vrste, ki potegne na obe smeri.
Če bi imeli čarobno palčko, kaj bi v Sloveniji spremenili?
Vse. Skoraj vse. Predvsem bi spremenil, da bi bile spet človeške vrednote bistvo.
Pri Emeršiču, ki je v začetku meseca pridno začel vaditi v fitnesu, se že kažejo prvi učinki. Zaupal nam je, da mu je majčka, ki jo je dobil v dar od Denisa Avdića, že bolj prav. Vadbo je vzel resno. Pravi, da je pazljiv tudi pri hrani, ki jo zaužije.
