Bo eden najbolj prepoznavnih obrazov nacionalne televizije odšel ali ne? To je bilo vprašanje, ki je pred manj kot mesecem dni zanimalo vse, ki z naklonjenostjo ali odporom spremljajo voditelja Slavka Bobovnika, ki neusmiljeno vrta v goste v studiu v želji po čim jasnejših odgovorih.
Kdo ga bo nadomestil, koliko bo zaslužil na komercialni televiziji in koliko mu plačuje nacionalka – o tem smo premlevali, medtem ko se je Bobovnik odločal o svoji nadaljnji novinarski poti. In se odločil: ostaja na nacionalki. V pogovoru za portal MMC je zdaj malce obširneje pojasnil razloge za svojo odločitev, zakaj košarica komercialni Pop TV in zvestoba javni RTV.
Ljudem, za katere dela, se čuti dolžan
Bobovnik pravi, da na nacionalni televiziji dela 30 let, zato se mu zdi, da je tej hiši, ljudem, s katerimi dela, in predvsem ljudem, za katere dela, nekaj dolžan. Ko se je razvedelo za možnost prestopa, je bil odziv ljudi silovit, in Bobovnik priznava, da ga je presenetil in po svoje pretresel.
»Na sleherni moj stavek v povezavi s tem, ali ostanem ali odidem, se je na družbenih omrežjih oglasilo ne na desetine, ampak na stotine ljudi. Preprosto nisem imel 'jajc', da bi šel, čeprav moram povedati, da konkurenca v takih primerih ravna izjemno pošteno in ponuja dobre pogoje za delo.«
Kljub zvestobi nacionalki se Bobovnik ne strinja z izjavo Nataše Pirc Musar, nekdanje novinarske kolegice, da je premalo pogumen, da bi izstopil iz varnega zavetja javne RTV. Bobovnik trdi, da RTV že dolgo ni več varno zavetje. »Če kdo misli, da je to varno zavetje, potem naj poskusi v tem varnem zavetju delati 30 let.«
Da le ni v ekipi večjega lenuha od njega ...
Zase pravi, da je po naravi »skoraj zagotovo lenuh. In brez težav sodelujem v ekipi, kjer ni večjih lenuhov od mene. Veste, če že moramo delati, potem delajmo. Potem ni razloga, da bi se vrteli na stolih, do onemoglosti opravljali po hodnikih, gledali pod prste drugim in tako dalje. Oddelajmo svoje delo pošteno, pa bomo lenarili potem. Če pa se v ekipi znajde kdo, ki misli, da je pametnejši, kot je v resnici, čigar edini cilj je s čim manj napora opraviti neko delo, tedaj ne delam prav rad in tudi taka ekipa z mano nima posebnega veselja.«
Verjetno je (bil) na listi za odstrel
Na vprašanje, ali je bil kdaj v resni nevarnosti 'za odstrel', odgovarja, da je verjetno kdaj že bil na muhi. S tem, ali niso sprožili ali je krogla odletela mimo, pa se po njegovem mnenju nima smisla ukvarjati. »Verjetno kdo polni puško tudi zdaj, kdaj in kam bo priletelo, bomo pa videli.«
Pravi, da je bil eden od takšnih strelov tudi anonimka o informativnem programu, ki je zakrožila lani, pri čemer dodaja, da oddajo delajo ljudje, ki jih po 150 večerov na leto ni doma.
»Si predstavljate mlado mamico ali pa očka, ki ga ni 150 večerov? Zagotovo ne. To ni uradniški poklic. In potem se najde nekdo, ki v tej hiši živi na toplem in na suhem in nam še elektriko za luč, ki mu sveti, pravzaprav ukrade ter za delo označuje ure, presedene na toplem in v bifeju, ne pa narejene oddaje. Hišni pisci anonimk zanesljivo niso zmrzovali na terenu ob zadnjih neurjih, nikoli niso videli žleda od blizu, nikoli niso zaudarjali od politične ali kapitalske gnojnice, ki jo zlivajo po nas. Oni zaudarjajo od lenobe in na voljo so vsakomur, ki jih želi izrabiti za neke druge cilje,« pravi o piscih anonimk.
