Val se je spet dvignil in vsi srferji so naenkrat v vodi. Možno je peljati, ne da bi preverili, koliko morskih psov je v morju. Ekonomija se je dvignila, Slovenija ima dobro rast. Val nosi, govorimo o balonu. O nepremičninskem in še kakšnem. Obnašamo se kot pri ptičji gripi. Prva je bila strašna, ko se je pojavila drugič, smo bili že odporni. Ne proti gripi, ampak proti informacijam o njej.
Tudi bitcoini laufajo. Če bi leta x vložil y, bi danes imel z. Zanimivo je, da smo ljudje enako slepo dovzetni tako za slabe kot na dobre novice. Ko je Orson Welles na noč čarovnic, 30. oktobra 1938, na radiu uprizoril Vojno svetov, je po nekaterih navedbah zavladala splošna panika in ljudje so resnično mislili, da so v New Jerseyju pristali marsovci. Gospa prejme kuverto s pismom, da je dobila posteljnino. Brezplačno. Vse je možno. Val je tukaj in gremo ga jahat. Delniški nas je že enkrat po prstih, pa ne le tistih, ki zgolj verjamejo, ampak tudi tiste, ki bili takrat strokovnjaki, izobraženi, da poznajo bistvo panoge.
Pred dnevi sem spet gledal dokumentarec oziroma pogovor z enim gospodom, ki je bil nekoč na vrhu Slovenije. Na tisti lestvici, ki jo vsako leto objavijo in ki po navadi spodbudi našo najboljšo disciplino, zavist. Ostala mu je rutica, po kateri je bil prepoznaven že takrat.
Zanimivi so razmišljanja in njegov pogled na tiste in sedanje čase. Takrat, kot pravi, ni gledal, kaj ima, zanimali so ga zgolj nove priložnosti in novi izzivi, novi projekti, s katerimi se je spopadal, dokler balon ni počil in je ostal sam v zraku. Brez padala. Gre za adrenalin, kot pri športniku, kot pri plezalcu, ki pleza in gleda zgolj, kako bi prišel višje, ne pa, kaj pušča za seboj. In spet nam govorijo, da so bitcoini in podobne virtualne priložnosti zgolj navidezne, prenapihnjene. Enako govorijo za sistem nepremičnin, nepremičninski trg. Ni pomembno, val gre in nese. Zdaj se ne bomo sekirali na zalogo, zdaj so priložnosti, in treba je biti zraven. Sekirali se bomo takrat, ko se zgodi. Upamo, da ne nam.
Resničnost in navidezna resničnost sta izjemno zanimiva pojava. In pri nas še vedno velja tista o naivnih Američanih. Marsovci, ki so prek radia pognali ljudstvo v dir. To se nam ne more zgoditi, tako kot ne nepremičninski in še kateri drugi balon. A res? Ko malo pobrskamo po spominu, se nam je. Ko brskamo naprej in nekoliko poenostavimo, je bilo tako. Pridejo nindža želve na eno največjih bank in s svojim dobrim imenom garantirajo za kredit v višini sedem milijonov evrov. Jasno, da jim ga bomo dali, saj imena eminenc, kot so nindža želve, lahko vedno unovčimo za ta denar.
Profesionalni ocenjevalci tveganja v banki, so tako menili. Eksperti že vedo in tudi vsak povprečno izobražen prebivalec pozna imena nindža želv. To so sloviti Leonardo, Donatello, Michelangelo in Raphael. Kdo ni slišal za Leonarda da Vincia, Donatella (ne Versace), Michelangela Buonarottija in Rafaella (ne čokoladice). Italijanska renesansa. Nindžam gre zaupati. Tako je bilo, zelo podobno. V banki so nasedli, tudi strokovno podkrepljenemu mnenju, in nekemu podjetniku vzeli za garancijo sliko Velazqueza. Nihče ni imel časa, da bi šel v prvo knjižnico in prebral kaj o tem umetniku. Hitro bi ugotovil, da gre za kraljevega slikarja. Takrat, ko je živel, je spadal v prvo ligo.
Kaj to pomeni? Vsaj to, da so bila vsa njegova dela vsaj evidentirana, če že ne odkupljena oziroma narejena po naročilu. Za prvo ligo. Njegove slike je še zdaj, ko jih želijo razstavljati velike galerije in muzeji, zelo težko dobiti v originalu. Kunsthistorisches muzej na Dunaju je lani imel reprint Las Meninas. Gre za izjemno občutljiva dela. Izjemno težko ali skoraj nemogoče pa je, da ima eno takšnih del neki mehanik. In ne zaradi tega, da bi bilo z mehanikom kaj narobe, ampak zaradi dejstva, da so ta dela že od vsega začetka na radarju tistih familij, zbirk in ustanov, ki imajo skozi stoletja odnos do tovrstnih del. Pri nas trga umetnin ni, ni tradicije ustvarjanja zasebnih zbirk, veliki javni sistemi, ki so ta trg pred časom držali po koncu, pa so propadli.
Ni segmenta profesionalnih trgovcev v takšnem obsegu, da bi bil trg vitalen. Tistih, ki bi bili strokovnjaki v trgovanju z umetninami. In zaradi tega smo prepričani, da je vse možno. Tudi Velazquez pri avtomehaniku. Ko boste naslednjič v banki zagledali nindža želve, vedite, da je navidezna resničnost samo resničnost.
