»Bilo mi je težko, kot bi oddala svojega otroka«

Zadnje tedne sem jo začutila, kot bi odvrgla nekaj, kar jo je vleklo k tlom, razprla krila in poletela. Iz njenih zapisov na družabnem omrežju vejejo sproščenost, sreča in mir. Ko sva se po tednu usklajevanja končno objeli v kavarni ob Ljubljanici, ni ovinkarila. »Res je, zdi se mi, kot da sem zaprla velika življenjska vrata, pustila za seboj daljše obdobje in šla naprej,« iskreno pojasni za uvod. »Ko predihaš in predelaš spremembe, si rečeš – ena vrata se zaprejo, odpre pa se deset novih. In ko odpreš srce, se to res dogaja,« je prepričana.

»Končno sem pustila za seboj veliko bolečino, negotovost, ki se mi je zgodila ob razhodu s Tomažem (Dimcem, op. p.). Pobuda je bila moja in dogovor skupen, a mi vseeno ni bilo lahko. Zdi se mi, kot da je Tomaž vse življenje ob meni, ni bil le moj partner, ampak tudi prijatelj, zaveznik … Podoben odnos nama je uspelo ohraniti, ne nazadnje imava hčerko Alino, ki naju bo povezovala vse življenje,« pojasni. »Včasih v šali rečem, da imam zdaj dva moška. Kar dobro krmarimo drug z drugim, saj je vsem skupen cilj, da je Alina zadovoljna in se ima lepo. Velika srečnica sem, ker moj zdajšnji partner Matjaž (Zalar, op. p.) to sprejema, odobrava. S skupnimi močmi smo dosegli, da tudi otrok sprejema oba, svobodno govori pred Tomažem o Matjažu in obratno. Ob tem se zaveš, da si zmagal, čeprav vem, da sem ji vzela delček sanj, v katerih smo mi trije nastopali kot trije mušketirji ...« prizna. »Te stvari niso preproste. Potrebovala sem čas, da sem jih predelala. Novi partner, novo življenje. A prava ljubezen, čista in iskrena, prenese vse. Tudi spreminjanje sebe. Veliko sva dala drug drugemu, se skupaj učila strpnosti in razumevanja. Garala sva, da sva oba predelala svoji prejšnji življenji in pustila to za seboj. Stresla sva nahrbtnike z vso kramo, ki se je nabrala v življenju, izbrala tiste stvari, ki obema ustrezajo, in začela na novo. Res je bilo veliko težkih trenutkov, saj sva se bila navajena odzvati vsak po svoje. A srce se ni dalo. Bolečino živiš in predeluješ sam, vsak na svoj način, jaz prek športa. Z vizijo, vztrajnostjo, trdim delom se vse nekako zloži in postavi na pravo mesto. Samo od sebe se ne, potrebni sta volja in goreča želja. Ampak je vredno, ker mi je zdaj zares lepo,« je vesela.

Spustila zgodbo Pop tv in šla naprej

Spremembe so se ji zgodile tudi na poslovnem področju. Lani se je najprej odločila, da ne bo več oblačila voditeljev informativnega programa, z novim letom tudi za voditelje šovov skrbijo drugi. »Spuščam zgodbo, ki mi je veliko pomenila, ogromno sebe sem dala vanjo, in potem si rečem: 'V redu je, Metka, dvakrat globoko zadihaj, nič ni narobe. Sprejmi to, lepo je bilo, in pojdi naprej,'« pove. »Seveda pa sem človek, imam srce. Bilo mi je težko. Mojih 20 let je bilo zapisanih tam. Počutila sem se, kot bi oddala svojega otroka, in ni me sram tega povedati,« je iskrena. »Zdaj, ko delam z novimi ljudmi, šele vidim, da je bila moja pot prej le dom in Pop TV. A drugače ni šlo, toliko je bilo vsega. To so bili moji ljudje, moji prijatelji, zato mi je bilo ob odhodu hudo tudi zaradi vseh, ki so mnoga leta sestavljali moj dan,« pojasni. Njeno delo je zdaj bolj raznoliko, spoznava svet reklam in filmov, piše kolumno in članke, še vedno pa rada svetuje in pomaga ljudem pri njihovih stilskih željah.

Alina je mila in krhka, Etiena krasi značaj

S partnerjem imata tudi dveletnega sinčka Etiena, ki je pravi 'cuker'. Sta si s kmalu dvanajstletno Alino podobna? »Alina je bolj mila, prijetna, nežna, krhka in občutljiva, Etien pa je značilen 'dec'. Je pa otrok s tako lepim značajem, da v njem vidim svojega očeta. Moj oče je že dvanajst let pokojni, in ko pogledam Etiena, mi zaigra srce. Kot da ima njegovo dušo, saj je odprt, razigran, prijeten, rad ima ljudi in zelo nas je povezal. Žal bi mi bilo, če tega ne bi doživela,« pove z ljubeznijo. »Še vedno pa je Alina moja prva, ena in edina, in to ji vedno znova tudi povem,« pristavi nežno. Kaj sta ji do zdaj dala otroka? »Strpnost, spoštovanje in voljo do življenja. Ko vidim, da sta zdrava in sproščena, da so moji bližnji ob meni, si rečem: 'Metka, to je tvoj eurojackpot!« pove z žarečimi očmi.

»Včasih sem si želela ugajati vsem ljudem, danes vem, da je to nemogoče. Tisti, ki me poznajo, vedo, kakšna sem, vse drugo je nepomembno. Zdaj energijo usmerjam v ljudi, ki so res moji. Pred njimi lahko jokam, se smejem, iskreno povem vse, pokažem, da sem tudi ranljiva. Tečem ali hodim na Šmarno goro, da odložim, izdiham in pridem nazaj svobodna,« ne skriva. Če se le da, je aktivna vsak dan. »Ne rinem pa več z glavo skozi zid, ne potrebujem potrditve, da rečem, da sem tekla pri minus 15 stopinjah, ker v tem ne vidim nobenega užitka,« pojasni. »Stvari počnem spontano, za dušo in navsezadnje tudi zato, da imam še vedno dobre noge in rit,« doda v smehu. In kaj najbolj ceni pri partnerju? »Da je iskren in mi vsakič znova pokaže, da me ima rad. Po tem sem hrepenela in za to ga imam. Da mi vedeti, da sem zanj ena in edina. Čutim, da mu ni vseeno zame, da mi stoji ob strani in je ponosen na moje delo. Je zelo iskren, neposreden, pošten. Ničesar ne zavije v celofan. To cenim, saj mi da realno sliko in ne olepšuje. Je pa res dober občutek, ko se ozrem za njim in me še vedno strese ob misli: 'Huh, moj je!'« zaključi z iskricami v očeh.