Prav v Laškem, na prireditvi Pivo in cvetje, je pred natanko 30 leti prvič v življenju stala na odru in povezovala prireditev, ki je vsa ta leta obstala in se razširila v enega največjih glasbenih festivalov pri nas. »Dobro se spomnim, da sem bila takrat oblečena v rumeno-zeleno narodno nošo tedanje pivovarne. Od takrat se ni veliko spremenilo. Še vedno imam 52 kilogramov s posteljo vred in isto višino, razlika je le, da tedaj še nisem pila piva, danes pa ga,« se spominja Betka. In tudi tega, da je takrat prireditev trajala kar devet dni, zato se je polovica Laščanov v tem času izselila. »Danes pa se mi zdi, da mnogi prav zaradi te prireditve ostajajo in se zabavajo skupaj z obiskovalci. No, tudi nastopajoči pred 30 leti so bili seveda drugi. Takrat so bili denimo najbolj priljubljeni Don juan in Agropop. In zanimivo je, da je nekdanja zvezda Agropopa, Urban Centa, danes v čisto drugačni vlogi na isti prireditvi, saj je zadnja leta programski direktor tega festivala,« pravi Betka, ki je bila pred tremi leti zelo vesela njegovega povabila, da bi spet vodila ta festival. »Pa Urban sploh ni vedel, da sem Laščanka. Poklical me je predvsem, ker me je povezal z narodno-zabavno glasbo in je bil prepričan, da bi ravno jaz sodila na oder Jubilejnik, kjer večinoma nastopajo domači narodno-zabavni ansambli,« razkriva Betka, ki pa v Laškem žal nima več doma. Zato pa z veseljem obišče svojo kleno teto Štefko, znano gostinko, ki je stara že več kot 90 let, a je še vse do lani delala v svoji gostilni. »In tudi letos sem se povabila k njej na govejo juhico,« nam zaupa Betka.
Gledala Hum, mislila na Šmarno goro
Betka je zato v času prireditve nekaj dni bivala v laški Thermani, od koder se odpira lep pogled na bližnji Hum, ki ga Laščani obožujejo tako kot ona Šmarno goro. »Priznam, da so me ob pogledu na Hum kar precej srbele pete. In kar malo sem trpela, saj sem prišla v Laško s štirimi pari čevljev, a vsi so imeli visoke pete,« nam zaupa sogovornica, ki pa ima športni duh v sebi že od rojstva. Ko je še obiskovala gimnazijo, je bila uspešna tekačica, najhitrejša na 400 metrov v kategoriji mlajših mladink v takratni Republiki Sloveniji. Nič čudnega, da si je želela postati profesorica telesne vzgoje. A kaj, ko jo je bolj kot šport pozneje zasvojil mikrofon. Pa tudi ta je zdaj že malo na stranskem tiru, saj se z mediji ukvarja bolj posredno. »Angel, ki me čuva, me je lepo usmeril malo stran. In zelo sem mu hvaležna za to, saj vsi vemo, da so časi v medijih trenutno zelo turbulentni,« pravi Betka, ki si je želela postati tudi psihologinja, pa se za ta študij ni odločila zaradi matematike in statistike. »Priznam, da znam uspešno prestavljati črke in besede, številk pa ne. Me pa psihologija še vedno zanima, zato o njej veliko preberem,« še pove. In doda, da ji vse to pride prav v praksi. »Ko želim nekoga bolje spoznati, pa ga peljem na Šmarno goro. Na teren, ki običajno ni njegov. In večinoma me ljudje tudi ubogajo,« pravi.
Smrt Slavka Avsenika življenjski projekt
Prav Šmarna gora pa jo je tako omrežila, da je iz nje naredila življenjski projekt. Še lani je bila prepričana, da je zanjo to smrt Slavka Avsenika, pa naj se to sliši še tako nenavadno. Smrt glasbene legende jo je zelo prizadela, saj se je s Slavkom in njegovo družino tudi osebno zelo dobro poznala. Narodno-zabavno glasbo pa ima na splošno rada. »Danes že lahko rečem, da je bila tudi smrt Slavka Avsenika, tako kot tudi projekt Šmarna gora, eden od dveh ključnih trenutkov v mojem življenju. Lani, ko je Slavko Avsenik umrl, sem bila z družino na dopustu v Grčiji. Tudi mene je novica presenetila, čeprav se je že nekaj časa vedelo, da je hudo bolan. In tudi meni so začeli zvoniti telefoni, novinarji in drugi pa so terjali vse mogoče podatke. Od tega, kdaj je Slavko ustanovil ansambel, do tega, kdaj je nastala Golica, in še marsikaj. Na srečo sem imela veliko podatkov v glavi. Ko sem se vrnila, pa smo imeli natanko dva dneva časa, da smo organizirali njegov pogreb. Štirideset nas je delalo kot eno, nobenega ega ni bilo vmes in hitro smo sprejemali odločitve. Sestanke smo imeli na uro, dve, včasih tudi na pet minut. In priznam, da so mi prav pri tem dogodku moje dolgoletne izkušnje prišle še kako prav. In zato jemljem to za svoj življenjski projekt,« razkriva Betka.
S Šmarne gore še na mariborsko Pohorje
O projektu Od vzhoda do vzhoda, ki sta ga na Šmartni gori pripravili z dolgoletno prijateljico Metko Albreht, je bilo povedano že tako rekoč vse. Pa vendar. Betka pravi, da ji je Šmarna gora v obdobju neke turbulentne ljubezenske zveze celo rešila življenje. »Takrat je bila moj psihoterapevt, rešiteljica in zaveznica hkrati,« nam zaupa Betka, ki zdaj razmišlja, da bi ta projekt celo zaščitila. Dobila pa je tudi že povabilo, da bi ga preselila na mariborsko Pohorje.
Preberite več v Suzy, naši novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99.