V sredo je v Stari Ljubljani, najprej pri Mačku, zatem na Ljubljanici, za veliki finale pa še v Dvornem baru dišalo po Barkovljanki (Barcolani), vsakoletnem tržaškem jadralskem Oktoberfestu, že dve desetletji najbolj množični regati s hkratnim startom celotne flote izza ene same startne linije. Za živahen jadralski utrip je poskrbela posadka 24-metrske koprske Maxi Jene krmarja Mitje Kosmine, ki bo na Barkovljanki št. 44 (start in cilj pred slovenskimi Barkovljami je letos na sporedu 14. oktobra) branila lansko drugo mesto, kakopak pa poskušala tudi zmagati.
Spomnimo: septembra 2002 v Izoli izdelana (takrat je šlo v Sloveniji za največji izdelek iz ogljikovih vlaken) in potem v Kopru splavljena ter krščena Maxi Jena (njene načrte je podpisal koprski navtični arhitekt Andrej Justin) je po seriji sedmih zaporednih drugih mest pred Trstom leta 2009 pred Barkovljami zmagala, lani in predlani pa ponovno osvojila drugo mesto.
Mitja Kosmina, v letih 1995, 1996 in 1997 s koprsko Gaio Legend tudi trikratni zmagovalec Barkovljanke, je prišel v Ljubljano s člani standardne posadke, manjkala sta le letošnji okrepitvi, mladeniča Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, evropska in svetovna mladinska prvaka, resda pod italijansko zastavo, a člana slovenskega jadralskega kluba Čupa iz Sesljana pri Trstu, ki ga je na predstavitvi v Ljubljani zastopal tudi predsednik Roberto Antoni.
Seveda Kosmina in druščina niso prišli z jadrnico, za katero je Ljubljanica preozka in preplitva, njeni mostovi pa odločno prenizki. Kosminova posadka je bila na reki gostja kapitana Jožeta Horjaka in njegove rečne kočije Zala.
Živahen in v prve četrtkove ure podaljšan sredin večer, ki sta ga podprla ljubljanski Dvorni bar pod taktirko Venclja Rangusa kot tudi kavarna Maček Rudija Zaharja, se je po predstavitvi letošnjih ciljev prelil v družabno srečanje prijateljev slovenskega jadranja. Kraški vinarji Boris Lisjak, Edvin Širca in Primož Štoka z naše strani nekdanje meje in Stanko Milič, Ladi Milič in Ervin Doljak iz Zgonika so točili teran in vitovsko grganjo, ki so ji na Krasu nekoč rekli tudi beli teran. Odlično so nadomestili dolgoletna tekoča podpornika vseh akcij Maxi Jene, Izolana Bruna Zara in Brica Stojana Ščurka.
Toda to še ni vse: v Dvornem baru je prepeval tudi slovenski oktet Volnik iz Zgonika, med poslušalci pa sta bila oba župana, zgoniški Mirko Sardoč (ta je tudi jadralec) in sežanski Davorin Terčon. Zanimivo, da so Maxi Jeno oz. projekt, imenovan No borders team (čezmejno moštvo), podprli prav ti dve kraški občini, prav tako pa tudi Zadružna Kraška Banka iz Opčin pri Trstu, ki jo je v Stari Ljubljani zastopal predsednik Sergio Stancich, in ena največjih italijanskih trgovin z navtično opremo Motomarin in še nekatera tržaška podjetja.
