Rak je ena izmed najbolj razširjenih bolezni našega časa, zato se moramo o njem pogovarjati na glas. vse leto, ne le oktobra, v mesecu boja proti raku dojk. Tega se zaveda tudi Barbra Drnač, eden tistih prepoznavnih obrazov, ki o svoji bitki s to zahrbtno boleznijo govorijo brez zadržkov. Še vedno pa je veliko zvenečih imen s podobno izkušnjo, a brez poguma, da bi z javnim priznanjem pripomogli k podiranju tabujev, zaradi katerih se rakave bolnike povsem neupravičeno obsoja na smrt.
Pred šestimi leti, ko je Barbra izvedela za diagnozo, je sledi hud šok in v tistem času si tudi ona ni upala na glas povedati, da ima raka oziroma rakovico, kot jo je poimenovala. »Nisem želela, da bi se delal prevelik pomp okrog tega, saj vem, kako se ljudje odzivajo – O, a ona tudi?! Joj, kaj pa zdaj …? Okolica zelo hitro določi, da je po tebi. Nisem želela teh negativnih vibracij in sem najprej uredila zadeve v svojem svetu, s hčerko Terezo, njenim fantom Žigo, ki je imel za sabo podobno izkušnjo, ter partnerjem Bojanom. Da moram spregovoriti na glas, sem zaslutila šele takrat, ko je bilo uradno zdrav- ljenje za mano,« pripoveduje voditeljica in avtorica Parade plesa, ki je s to kultno oddajo zakorakala že v štiriindvajseto sezono. Med zdravljenjem je srečevala svoje 'sošolke', kot pravi vsem, ki so se borile z rakom dojke, in spoznala, da je naporno in dolgotrajno zdravljenje laže premagovati, če ljudje vedo, kaj se dogaja s tabo. »Rak dojke in drugih organov udari iznenada, brez milosti, ne izbira in nanj nikakor nisi pripravljen. Prepričana sem, da je ljudi strah lastnih občutkov in odzivov, kako naj se vedejo do osebe, ki je zbolela za rakom. Opažam zadrego pri pogovorih, ki pozneje v večini primerov izgine, če le znaš sogovorniku na pravilen način podati informacije o bolezni. Glede na pogostost raka se je dobro zavedati, da ne gre za smrtno obsodbo, če je dovolj zgodaj odkrit, in je običajno opomin, da nečesa s telesom ne delamo pravilno,« nas pouči.
Rak kot božja kazen
Veliko znanih Slovenk in Slovencev o raku še vedno molči. Barbra jih seveda ne obsoja, saj gre za osebno stvar, ki jo ima vsak pravico zamolčati. »Ljudje smo različni in javno priznanje ni enostavna odločitev, je stvar posameznika. Še vedno je v očeh nekaterih to nekakšna 'božja kazen'. Mnogokrat nam tudi očitajo, da jemljemo raka kot promocijo sebe, a verjemite mi, da bi vsak od nas raje promoviral kaj drugega kot bolezen. Šest let nazaj sem bila sinonim za ples, zdaj sem dobila še dodatek rakovica. Ni prijetno, res ne, ko ti Google vrže zadetek … Drnač&rak,« brez olepševanja prizna in izpostavi, da znajo biti naključna srečanja znanih obrazov na Onkološkem inštitutu silno neprijetni. »Medijsko prepoznavni ob teh soočenjih večkrat usmerijo pogled v tla. Nekako jim je nerodno, čeprav ne vidim razloga za to. Takrat pomislim, da smo združeni močnejši in da se težki časi odvijajo prav na hodnikih 'onkota'. Prav zaradi tega združenje Europa Donna deluje zelo intenzivno. Ne samo oktobra, vse leto opozarjamo, da je treba vsak mesec pred ogledalo in pretipati dojke. In se pogovarjati o tej temi na glas!«
Trudim se živeti zdravo
S svojim vzorom je Barbra opogumila številne ženske, ki se spopadajo z rakom. Dokazuje, da je dajanje pozitivnega zgleda nekakšna terapija. »Vlada splošno prepričanje, da bi morali biti rakavi bolniki videti kot zombiji. V času zdravljenja smo najbrž res nekaj posebnega brez las, obrvi, trepalnic, brez energije, a ko to mine, se začne na novo postavljanje telesa in predvsem duha. Ko enkrat zaplešeš ples z rakovico, te njeni gibi zaznamujejo in ti sledijo, če se izrazim v svojem plesnem žargonu. Jaz se počutim, kot da sem jo premagala, in izvidi to potrjujejo. Strah pa je za zdrave in bolne največja ovira. Jaz si ne pustim, da bi me obkrožal. Trudim se živeti zdravo, pametno in predvsem mirno. Če dajem ljudem pozitiven zgled, pa sem tudi vesela in ponosna. Veliko komuniciram z bolniki in predvsem bolnicami, ki želijo nasvet, informacijo iz prve roke, posebej ko izvedo za izvleček bele omele, s katerim nadaljujem zdravljenje po metodi antropozofske medicine. Bela omela spada v Avstriji, Švici in Nemčiji v onkološko zdravljenje, pri nas pa žal ne,« nas obogati še z enim podatkom.
Pogumno v kopalke
Tokrat nas je Drnačeva še posebej presenetila, saj je brez zadržkov smuknila v kopalke. »Brez sramu sem se tudi fotografirala s članicami Europe Donne za našo vsakoletno kampanjo Lep je dan in bilo nas je kar 30 pogumnih v roza bikinkah (nasmešek). In ker ste me ravno našli na Kreti, naj omenim, da je spomin na prve kopalne bikinke po operaciji še vedno živ. Bila sem na plaži Montpellierja, kjer živi Bojanova hčerka Maša, in videla ženske zgoraj brez, ki so imele amputirano dojko, nekatere celo obe. Takrat sem dokončno dojela, da je kopalni kostim popolnoma nepomemben. Imam pa še vedno težavo najti optimalne kopalke, saj me silikoni tiščijo, zato se najbolje počutim v takšnih, kot jih nosijo profesionalne plavalke. Za kopanje zgoraj brez pa še nisem pripravljena,« zaključi z iskrivim nasmeškom.
»Preberite več v Suzy, naši novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99.«
