Balet je njena pravljica

Njen favorit bo tisti, ki bo na odru zasijal in bo strasten v tem, kar počne. Tako pravi balerina Ana Klašnja, za marsikoga presenetljiva, a prijetno sveža izbira za članico žirije v šovu Slovenija ima talent. Velika gledanost je zagotovljena, večja Anina prepoznavnost tudi. In to punco, še ne prav vajeno večje medijske pozornosti, tudi malo bega. V družbi drugih dveh žirantov, Branka Čakarmiša in Damjana Damjanoviča, ji ne bo hudega. Pa čeprav bo morala marsikomu od sodelujočih povedati, da vendarle ni tako dober, kot si misli.

Začelo se je z gimnastiko

Ana, ki bo letos dopolnila 33 let, ni nikoli sodelovala v kakšnem šovu talentov. Je pa z baletom že zgodaj začela osvajati nagrade. Prvo zlato medaljo na državnem tekmovanju, denimo, je dobila pri 15 letih.

Začelo se je z gimnastiko, a njeni starši je preprosto niso mogli gledati med nevarnimi treningi, predvsem tistimi na bradlji, in so ji dali ultimat, menda edinega v življenju: klavir ali balet. Da bi morala ure in ure mirno sedeti za klavirjem in vaditi, si Ana ni mogla predstavljati. Da bi bila princeska, ki se v romantičnih oblekicah spretno vrti na konicah svojih nožnih prstkov – ja, to pa ja. A je hitro spoznala, da je za baletno lahkotnostjo, ki jo vidi občinstvo, veliko garanja in odrekanja. »Na začetku je bilo vse skupaj samo igra in fantaziranje o tem, kako bom plesala in uspela, potem pa sem kmalu videla, da je na tej poti veliko potu, žuljev in krvi, preden ti dejansko uspe zaplesati.«

Kljub vsemu je balet ostal njena pravljica. Nekako pravljično je potekala tudi njena kariera, saj je takoj po srednji glasbeni in baletni šoli postala stalna članica baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana. Komaj dve leti pozneje je že dobila prvo glavno vlogo, in sicer vlogo Klare v baletu Hrestač – božična zgodba v koreografiji Yourija Vamosa. Seveda ob precejšnjem nezadovoljstvu bolj izkušenih kolegic. »Ni vse pravljično. Ko se spusti zastor, je veliko tekmovalnosti, živčnosti in velikokrat si fizično zelo utrujen,« pravi Ana, ki se je na tekmovalnost navadila in po Hrestaču zaplesala še v številnih velikih vlogah. Za pravo očaranje občinstva in kritikov je poskrbela 2004 v vlogi Pepelke, dve leti pozneje je z Lukasom Zuschlagom navduševala v postavitvi Romea in Julije. Baletno občinstvo je uživalo v njunem plesu in ugibalo, ali sta zaljubljena tudi zasebno. Da sta le zelo dobra prijatelja, ji menda ni verjel skoraj nihče, potoži.

Želi si postati igralka

Ana se je izpopolnjevala tudi v Franciji, Angliji, Avstriji. Za to, da bi v tujini nadaljevala kariero, pa se ni nikoli odločila. Predvsem zato, ker ji gre doma tako sijajno. In ker svet prek vrhunskih tujih koreografov in njihovih asistentov tako ali tako prihaja v Ljubljano. Malce pa, prizna Ana, tudi zato, ker v resnici ni nikoli zbrala dovolj poguma za tak korak v negotovost. Preveč je navezana na dom, družino in prijatelje. In v njej očitno ni tistega ščepca brutalnosti, ki ti pomaga, da se v okolju, ki ti že v izhodišču ni naklonjeno, prebiješ v središče in uspeš. Čeprav tako hudo kot v filmu Črni labod pa spet ni, pravi.

V tujino rada potuje, pleše pa najraje doma. Nekajkrat se je poskusila tudi v sodobnih plesnih projektih, sodelovala je z Matjažem Faričem, na primer, a klasiki se ne bo nikoli odrekla. Prepričana je, da je klasični balet še vedno osnova za vse druge plese. »Ko enkrat plešeš balet, čutiš svoje telo, znaš uporabljati vse mišice in znaš to kombinirati tudi pri drugih plesnih zvrsteh,« pravi in kljub mladosti včasih že razmišlja, kaj bo počela, ko njeno telo ne bo več dovolj močno za baletno vrhunskost in ko bodo glavne vloge začele vse pogosteje zasedati mlajše balerine. Morda bo imela svojo baletno šolo. Še najbolj od vsega pa bi si po baletni karieri želela postati igralka. Igrala je že v dveh predstavah Slovenskega mladinskega gledališča in bilo ji je všeč. Zelo. Poleg tega igralec lahko vztraja na odru veliko dlje kot baletni plesalec.

Ane prav nič ne mika kmalu oditi z odra, kajti na njem lahko živi svojo pravljico. Tako kot si jo želijo živeti kandidati v šovu Slovenija ima talent, zato je njeno delo žirantke odgovorno. Nepričakovani izziv, ki se ga je malo bala, še bolj pa veselila. Hvaležna, da ji je umetniški vodja baleta Irek Mukhamedov s prilagajanjem urnika to sploh omogočil, in malo presenečena, ker smo ji mediji – čeprav se do danes ni zgodilo še nič, če odštejemo njeno domnevno romanco z Brankom Čakarmišem – že namenili toliko pozornosti. Dobrodošla v resničnostnem šovu, princeska Ana. 

Pet vprašanj za Ano Klašnja

Vaša najizrazitejša značajska lastnost?
Energičnost.
S kom bi si želeli preživeti dan?
S kraljico Elizabeto.
Vaša največja razvada?
Kava, rada imam druženje ob skodelici dobre kave.
Vaša najljubša knjiga?
Tolstojeva Vojna in mir.
Vaša najljubša jed?
Azijska kuhinja … njihove začimbe, mešanje tisočerih okusov in barv.