V Mladinski knjigi na Trubarjevi mi pokaže svoji prvi knjigi, napisani pred skoraj 30 leti, ki ju je sicer pred kratkim izdala, to sta Pusti djecu nek se smiju in Bol na Bolu. »Ker sem prva besedila takrat pisala še v maternem jeziku, sta bili tudi ti dve knjigi napisani v njem,« pove v Banjaluki rojena pisateljica. V prvem romanu opisuje svoj porod, ki se ga še vedno spominja z razneženostjo in globoko ljubeznijo. »Porod kot sam akt je ganljiva zgodba – čudež spravljanja novega življenja, novega bitja na svet skozi lastno telo! Svojega otroka! Ob rojstvu, potem pa ob dojenju, se ti poglobi in razširi obzorje – nagonsko se zatečeš k molitvi k stvarstvu, da ga varuje pred vsem zlim, hraniš ga z mlekom iz lastnega telesa in čutiš, kako nisi več sam svoj, pripadaš temu bitju, za katerega si odgovoren. Prevzamejo te ljubezen, odgovornost, upanje, sreča in strah, ljubezen, o kateri te nihče ne posvari, kako je mogočna in neminljiva. Predvsem pa boleče ranljiva.« Ob tem pove, da sta njena poroda najlepša dogodka med vsemi drugimi najlepšimi. Nekoliko manj rada se spominja vojne v nekdanji Jugoslaviji in njeni Bosni, sicer pa jo je oblikovala še ena izkušnja istočasno: »Soočanje z dejstvom, da te lahko prevara ljubljeni moški, v katerega so bila do zadnje celice vtkana tvoja čustva in zaupanje, ter to lahkotno pojasni: 'Ljubim le tebe, tam je šlo le za nagon po samopotrditvi.' Potem pa obtožujoče razloži: 'Ob tebi je moški lahko le v senci tvoje osebnosti.' Super, še kriva bi se morala počutiti, kajne?!« Zgroženo reče: »Ta lahkotna zlomljivost moških (za)obljub in zver v človeku sta me spremenila za vedno v tem smislu, da sem v odgovor zarjovela kot glavna junakinja v svojem romanu Bog ima živce. Dovolj laži in iluzij! Ljubim to življenje in ga lačno hočem, prav požrešnost čutim po njem, dajte mi to življenje z vsem gnojem in rožami, ki so v njem! Živeti ga hočem takšnega, kot v resnici je! Nobenega slepila niti samoslepila več! No, in ga kar uspešno živim. Še več, neskončno uživam v njem!«
Življenje ni samo pravljica
Neskončno uživa tudi s svojim življenjskim sopotnikom. »Midva z možem sva imela to srečo, da se nama je še pri rosnih dvajsetih letih zgodilo tisto 'nekaj' in naju povezalo za vedno. Tisto, ko se dve duši prepoznata, zedinita in vesta, da bo nezlomljivo kljub vsem preizkušnjam. Da je močnejše od vseh preizkušenj in nenadomestljivo. Le njegov objem je zame moj dom. On čuti enako.« Pravi, da je njeno vodilo biti dosleden oz. zvest sebi. »In imeti čiste, konstruktivne, produktivne namene v odnosih. Imeti rad nekoga ali družiti se z nekom, ker tako ustreza stopnji razvoja tvoje zavesti, ne pa iz pričakovanja uresničevanja lastnih interesov skozi drugo osebo. To vedno propade. Če kaj od koga želiš v tem smislu, vprašaj za ceno, tako se dela v poslovnem svetu. V zasebnem naj veljajo merila tvojega sistema tebi pomembnih vrednot.« Številne današnje ločitve je ne presenečajo in meni, da jih je bilo tudi prej veliko, le da se niso smele dogajati uradno. »V zakonu se je pač moralo potrpeti in trpeti. In šepetati med najbližjimi ljudmi ali globoko potlačiti v globine ponižanega človeka, ki je trpel – večinoma je to bila ženska, mati in njeni otroci. Danes tega ženski zaradi materialne neodvisnosti in pravne zaščite ni treba več, vsaj v razvitih državah, kjer sta moški in ženska po zakonu izenačena kot enakovredni človeški bitji. Vsebinsko pa … Res je zelo veliko samih, osamljenih, samskih in prav tako mater z otroki. Ker so očetje ali matere iz različnih vzrokov zbežali od odgovornosti do družine oz. otrok.« Ko pregledujeva sveže knjige, pove: »Nastopil je tak čas, ko mladost vse preveč lahkotno pojmuje življenje, v katerem naj vlada le eno vodilo: živeti ga s polnimi jadri, vdihavati s polnimi pljuči vse užitke, skratka, uživati na površen način. Toda življenje ni samo pravljica, je trdo delo, garanje, je ljubezen do drugega in odgovornost. Vsak bo to spoznal prej ali slej.« Ugotavlja še: »Nekateri ljudje lahkotno jemljejo odgovornost do sebe in lastnega življenja, odraz tega je odnos do (so)človeka, družine in otrok. Trdim, da so si vsi ljudje podobni, le vzgoja jih dela individualne. In izkušnje v otroštvu narekujejo različne odzive na odnose. Saj niso v celoti sami krivi, kapitalizem ni le konkurenca, ki uvršča le najboljše na površje. Je tudi krvoločni ropar, ki človeku izropa dušo, tako da ga prisili v odtujevanje od lastnega jaza, lastne duše in duha. Edinega naravnega dejavnika, ki človeka dela uravnovešenega, če ima svojo dušo v lasti. Človek, ki je odtujen od sebe, je najboljši objekt za izkoriščanje, ker se ne čuti in ne razmišlja z lastno glavo. Je robot, ki uboga.« Nato mi zaupa: »Za dober zakon in kvaliteten odnos bi rekla tisto, kar je meni moja stara mama: 'Družino poglej, odnos očeta do mame, in vedi, da boš imela natanko to.' Moj pokojni tast je vsakič prišel v kuhinjo in moji tašči nežno odstranil pramen las z vratu ter jo poljubil na vrat, ko je kuhala. Moj mož to meni počne vsak dan, natanko 40 let enako.« Sama ni podlegla kapitalizmu. »Nisem podlegla ničemur, kar je zunaj mojega konteksta dojemanja: zavedam se svojih potreb in si ne dovoljujem, da mi jih umetno ustvarjajo drugi. Zavedam se, da sem svoboden človek, globoko hvaležna sem usodi za to vrhunsko milost. Mogoče je k temu prispevalo tudi to, da sem veliko brala v letih, ko se gradita človekov značaj in vrednostni sistem, to je v letih zorenja. Zato sem v knjigo Bol na Bolu vključila aforizem: Dekleta, ki berejo, bodo postala ženske, ki razmišljajo!«
Idealen moški se še ni rodil
Ko se usedeva v knjigarni, ugotoviva, da smo ženske vedno za vse krive. »Nekaj desetletij nazaj, ker se nam je rodila hči namesto sin, ker se deformiramo v postavo, ko smo noseče, ker ne zmoremo istočasno kuriti ognjišča, kuhati, vzgajati otrok, hraniti družine, ker mož pije, ker jeziš moža, ker te mož tepe, ker muči otroke, ker zlorablja otroke in tebe, ker mu nisi ustregla v postelji, ker je izgubil službo, ker je gej, ker se je zaljubil v drugo in te zapustil, ker v menopavzi znoriš ob pogledu na lastno življenje in vse manipulacije v njem, ker ti najboljša prijateljica na stara leta spelje moža in ti zboliš za rakom in občutkom ponižanja …« Zaprepadeno reče še: »Danes smo krive, ker se sprašujemo, kam nekam so izginili pravi moški. Pod 'pravi' moški verjetno mislimo in pričakujemo fizično privlačnega, inteligentnega, samozavestnega moškega z denarjem, močjo in vplivom, nežnega do nas, ki nas bo razumel, čutil, ljubil, spoštoval, ki nam bo zvest do konca dni … Zagotavljam, da se še ni rodil. Prehitevamo same sebe, strežemo lastni domišljiji in lastnim potrebam, ki so meni kot ženski povsem razumljive in kristalno jasne. Toda pravih moških po naših božanskih potrebah in pričakovanjih nikoli ni bilo, če govorimo o prototipu moškega, ki bi ga moderna, izobražena, razvita in uspešna ženska želela imeti.« Tudi njen partner ni idealen? »Pravijo, da je definicija inteligence hitrost, s katero se prilagajaš novim razmeram. Celih pet let sem mu verjela, ko mi je vsak dan trdno obljubil, da bo nehal kaditi. (Smeh.) Potem pa sem dojela, da nikogar ne moreš spremeniti. Le pravila sem postavila, da zaščitim sebe: v hiši se ne kadi. To sem lahko naredila. Drugo ni v moji moči. Ne, nisem izgubljala življenjskega časa in energije s spreminjanjem drugih, pri meni je pravilo: vzemi ali pusti. Odvisno od tega, koliko sem pripravljena vzeti in kaj. Drugega merila ni. Idealen ni nihče. Ne jaz, ne on, noben drug človek. Aristotel je modro rekel: 'Ni pomembno, da dobiš najboljše karte, pomembno je, da z danimi kartami najboljše igraš!' Sprejmem. In tako živim.« Tudi različne skušnjave ju niso ločile. »Danes je ženska aktivna, hodi v službo, srečuje se z različnimi ljudmi. Okrog nje vrvi od skušnjav. Toda skušnjave so različne: površne, plehke, cenene … Obstajajo tudi druge, ki ti lahko spremenijo življenje: usodne, močne oz. prepričljive. Mene je zvabila le ena sama, pa še ta se je izkazala za fatamorgano.« Še danes verjame, da je zvestoba temelj kvalitetnega ljubezenskega odnosa, v katerem je obojestranska strast. »Nezvestoba ubije strast pri ženski. Ženska tega ne odpusti in tudi ne pozabi. Pri moškem je lahko celo obratno, znova odkrije žensko in jo še bolj strastno ljubi, ker tekmuje. Moški so lovci in smisel njihovega bistva je, da premagajo tekmeca.«
Erotika je enako pomembna kot ljubezen
Sicer pa Azra brez zadržkov piše tudi o erotiki, mož ji tudi pri tem stoji ob strani. »Moj partner se ne vtika v moje delo s tega vidika. Vse moje knjige je prebral, podal svoje mnenje in me podprl. Še kot fant je rad prebiral moje gimnazijske dnevnike in mi obljubil: 'Rad berem tvoje tekste. Želim si, da boš nekega dne lahko pisala knjige. Da ti to omogočim.' In mi je. Pisanje me osrečuje. In srečna ženska v družini je sončna svetloba družine. Vse člane greje. Kdo bo imel kaj proti, ko pa dobi toliko ljubezni?!« se nasmeji. Njeni starši so pričakovali, da bo postala bodoči Ivo Andrić, o tem, kako so sprejeli erotično pisanje, pa pravi: »Moji starši so bili samo kultivirano spoštljivi do mojih knjig. Res pa je, da si nisem upala objaviti Bol na Bolu, dokler je bil moj oče živ. Mislim, da bi dobil infarkt, ko bi prebral, da sem šla kot 17-letno dekle z avtostopom k fantu v Zagreb. Še mene samo spreleti srh, ko berem ta odlomek. Ali pa Pusti djecu nek se smiju, v kateri je opisan postopek odkrivanja lastnega telesa in ljubljenja z njim. Saj tudi Ivo Andrić ni bil tako zelo nedolžen v opisovanju erotike, seveda primerno času, v katerem je živel. Pa tudi otroci nikoli niso tisto, kar bi starši radi. Imamo pač lastno usodo.« Vedno nasmejana pisateljica meni, da je erotika enako pomembna kot ljubezen. »Oboje je vir življenja in gibalo njegovega bistva ter vir moči in energije.« Glede na to, da ji leta ne pridejo do živega, šteje jih namreč čez 60 let, je vredno upoštevati njene nasvete in z njimi živeti tako kot ona.
»Preberite več v Suzy, naši novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99.«
