S kombijem svoje ekipe se junijsko sproščeno v kavbojkah, srajci in črnih čevljih italijanske znamke pripelje na Ljubljanski grad. »Kamor boste želeli, tja bom prišel,« pove po telefonu, ko konča obveznosti na Smučarski zvezi. Šarmantni šaljivec, tako na prvi vtis, izstopi iz avta, na grajsko dvorišče se sprehodiva med množico ljudi. Povsem neobremenjen je s tem, da je Andrea Massi! Pozitivni norec, se označi sam. In potem se začne. Vrata v njegov svet se gostoljubno odprejo. Pogovor je poletno prijeten, na trenutke poglobljen, ganljiv, pa malo zabaven, gladko teče. Tudi ob delikatnih vprašanjih ne zadenem ob blokado. Balzam za novinarja. Upam si reči, da tudi za bralca.
Kaj bi se zgodilo, če bi zdaj v kratkem opazili 20-letnico, v njej prepoznali ultratalent, videli bi, da lahko poseže na vse vrhove, a z vašo pomočjo. Bi šli še enkrat skozi to?
Kolikor se poznam, bi najbrž šel. Imam pa malo dvojno osebnost, en del mene bi mi govoril »ne«, drugi bi me vlekel notri. Zanimivo bi bilo videti, kaj bi prevladalo. Zagotovo pa ne bi šel skozi še enkrat v tako težkih okoliščinah. Zdaj sem začel sodelovati z Zvezo, v vlogi zunanjega sodelavca. Malo me hočejo spraviti notri, no, malo preveč, jaz pa sem bil čisto notri že vsa ta leta, zato skušam vzpostaviti nekaj distance. A ko delam s športniki, ki so živa bitja, tudi mene potegne notri. S Tino sva kot trener in varovanka končala. Tu ni šlo več. Vse te moje zahteve, vem, človek se jih utrudi, predvsem zaradi najinega osebnega odnosa je tveganje postalo preveliko. Tina je bila zasičena od mojih sistemov. Poleg tega je morala na začetku ob meni obrniti vse, kar je prej bila, gnal sem jo, bolj in bolj, in to seveda ne gre v nedogled!
Si danes že lahko odgovorite, zakaj ste vse to počeli, zaradi nje, bolj zaradi sebe? Šli ste proti vsemu njenemu, kaj bi se zgodilo, če se ne bi tako izšlo, kot se je, če bi jo vodili v pogubo?
Zavedam se, bil je velik riziko. Magoni me je vprašal, ali vem, da tvegam vsak dan posebej. Sem mu rekel, da ja. Pa boš šel tako naprej? Ja! Šel sem kot fijakarski konj, samo naprej, samo naprej. Ampak morate vedeti, jaz sem imel vso to zgodbo v predalu že mnogo let, čakal sem, da pride čas zanjo. Prijateljica me je spraševala, kaj ti je, da ne najdeš miru, v meni je tlelo, ves čas, tiho vznemirjenje. Nisem točno vedel, kaj bo, ampak vam povem, da sem hranil svoje moči za to zgodbo, ko pride. Noro, povsem neracionalno!
Res! Večkrat se je govorilo, kaj bi Tina brez Massija, on jo je naredil, ko jo je on prijel v svoje roke … No, kaj pa bi Massi brez Tine?
Isto. Tina ima veliko vrednot, veliko ja ... Resda je zelo zahtevna, če si delal 11 ur zanjo, ti je bila sposobna reči, da nisi naredil nič, ampak tako je prav. Toliko kot ona vzame, toliko tudi da. Poklicno in osebno.
- CELOTEN INTERVJU JE OBJAVLJEN V SVEŽI ŠTEVILKI ONEPLUS, KI VAS ŽE ČAKA V NAJBLJIŽJI TRAFIKI. LAHKO PA SE NANJO TUDI NAROČITE, NA BREZPLAČNI ŠTEVILKI 080 11 90.