V četrtek, 20. marca, ob 20. uri bo v mariborskem klubu KGB premierna uprizoritev monodrame Alfa samica. V izhodišču je to komedija, ki jo je na povabilo igralke Polone Požgan Štorman napisala uveljavljena mariborska pisateljica in scenaristka Janja Vidmar. Konec minulega leta je k projektu pristopil še režiser Matjaž Latin, ki ga med drugim poznamo tudi kot soustvarjalca lika Duleta Dušana Vavpotiča, ki je za dramo Kleščar nastal pod peresom Roka Vilčnika. »Sodelovanje z Janjo Vidmar in Matjažem Latinom seveda ni bilo naključno. Janjo spoštujem kot pisateljico, predvsem pa kot izjemno pronicljivo in kritično žensko, ki se ne boji izpostaviti, tudi ko gre za kritiko sistema in časa, v katerih živimo. Z Matjažem sva enkrat že sodelovala, glede na to, da nisem profesionalna igralka, temveč zgolj nekdo, ki obvlada retoriko, pa mi je izjemno pomembno, da pri delu z mano ne znižuje standardov, ki veljajo za profesionalce,« nam je zaupala Polona.
Sodelovati sta začela že pred dvema letoma, ko si je Požganova oder delila z radijskim sovoditeljem Sašem Pappom v predstavi Bitka med spoloma. »Imam izkušnje s podobnimi žanri, vendar tokrat to ni običajni stand up, nekakšna komercialna uprizoritev, temveč je večslojna monodrama. Prav to me je pritegnilo k projektu. Predstava je refleksija intimnih težav, s katerimi se ženske lahko poistovetijo, in tudi problematika žensk ter hkrati kritika družbe, v kateri živimo. Seveda imamo kar nekaj satiričnih elementov, vendar ne bi rad vsega izdal,« je dodal Matjaž, ki dojema komedijo kot zelo kompleksen žanr. »Pri besedilu nama je Janja dovolila nekaj svobode in poseganja v določene segmente, ne da bi prizadela njegovo bistvo. Zanimivo je, da sva s Polono vzpostavila možnost interakcije z občinstvom, zato bo predstava odvisna tudi od odziva gledalcev. Pripravljeni smo na določene odzive, na različne možnosti, vsega pa seveda ne moreva pričakovati. Na tej točki ne gre več toliko za režijo kot za strategije, kar je prav tako privlačno.«
Avtorica o predstavi »Besedilo je v osnovi nastalo po naročilu, vendar sem že prej po naročilu napisala scenarij. Vedeli smo, da želimo besedilo za konkretno osebo. Vsebino sem v mislih oblikovala glede na Polonin značaj, na njeno odzivanje in prepoznavnost. Tako sem ustvarila duhovit in družbenokritični lik. Moja prva misel je bila prav alfa samica kot družbeni konstrukt, ki sta ga sproducirali feminizacija in emancipacija, kar pa ni nikakor povezano z resnično alfa samico. Ta je prej definirana s samoohranitvenim nagonom, nagonom preživetja, moči, trpežnosti in vzdržljivosti, ki jo ženske premoremo skozi zgodovino. Polona je neverjetno poživljujoča in duhovita oseba, ko sem jo spoznala, je bila zame pravo odkritje,« je povedala Janja Vidmar. |
Ustvarjalci se zavedajo, da je področje monokomedije lahko polno pasti. Ena izmed ovir je predsodek, da so to običajne in povprečne uprizoritve, namenjene predvsem komercialnemu uspehu in zaslužkarstvu. »To je delno res,« nadaljuje Matjaž. »To se tudi zlorablja, pogosto se dela hitro in površno, za večinski okus, ki je lahko plitek. Prav zato imamo kup cenenih predstav.« Zaveda se, da bi lahko predstava, ki v osnovi govori o ženski srednjih let, odločeni, da spremeni svoje življenje, na začetku naletela na določene predsodke in vzbujala nezaupljivost. »Alfa samica ima sicer vse elemente tragikomedije. Pri samem nastajanju besedila sem želela, da dobimo kot končni rezultat predstavo in ne stand upa. Sama vsebina je precej agitatorska, kar je po mojem mnenju v časih, v kakršnih smo, dobrodošlo,« je sklenila Polona.