Sicer nikoli ni bila kakšna prav posebno goreča privrženka športa, a Špela Grošelj je pred nedavnim odkrila privlačnost in čare teka. Zgodilo se je naključno, potem pa je postalo del življenja in užitek.
»Ko sem bila mlajša, teka nisem marala. No, pravzaprav nobenega športa, če sem natančnejša. Tudi potrebe za to ni bilo nobene in zakaj bi si človek oteževal življenje, če ni treba?« pravi. Potem pa so nekega dne s prijatelji, pri čemer se niti ne spomni, kdo natančno je bil pobudnik, po naključju sklenili posebno stavo. In to takšno, ki ni bila kar tako ali kar kakšna. Od kdo ve kod jim je namreč padla v glavo ideja, da bi meni nič, tebi nič šli na rekreativni desetkilometrski ljubljanski maraton. »Sama sem se zagnala in res šla. Drugi niso šli, ne takrat ne nikoli pozneje. Kljub temu mi ni žal, saj sem pravzaprav prav takrat tek kot šport vzljubila,« doda.