S plagiati oziroma potvorbami znanstvenih del je precej težav. Tudi v Sloveniji. Aktualna zgodba se plete z nekdanjo predstojnico katedre za novinarstvo in profesorico na fakulteti za družbene vede Karmen Erjavec.
Njena odvetnica Nataša Pirc Musar je namreč povedala, da zoper njeno stranko tečeta dva postopka – pred etično komisijo zaradi suma domnevne akademske nepoštenosti in pred Senatom Univerze v Ljubljani zaradi odvzema naziva redne profesorice.
Na drugi strani so z ljubljanske univerze sporočili, da zoper Erjavčevo ne vodijo postopka zaradi suma, da je njen doktorat plagiat.
Klopčič pa je še vedno zapleten. Senat ljubljanske univerze je namreč nedavno za zaprtimi vrati sprejel sklep, s katerim je začel postopek preverjanja, ali je eden izmed doktoratov plagiat. Za čigavo delo gre, na univerzi niso želeli povedati. Naknadno pa so zavrnili ugibanje, ali je šlo morda za delo Erjavčeve.
Zdaj že nekdanjo predstojnico katedre za novinarstvo in redno profesorico na FDV Erjavčevo so v začetku leta 2015 osumili potvorbe znanstvenih del.
Umberto Eco v priročniku Kako napišemo diplomsko delo, izdanem že daljnega leta 1977, ugotavlja, da se zdaleč najhitreje diplomira tako, da ti diplomo za primerno vsoto napiše nekdo drug ali da prepišeš že napisano nalogo, denimo, z univerze v Catanii, če študiraš v Milanu. Štiri desetletja pozneje se tega zelo dobro zavedajo tudi slovenski študenti, in čeprav naša država v primerjavi z Italijo ne premore toliko univerz, je plagiatorje zelo težko odkriti. Tovrstne goljufije so postale v dobi interneta otročje lahke, pri tem pa so profesorji bolj kot ne brez moči. Kar je pa še huje, celo sami profesorji in ugledneži, ki se radi sprehajajo po političnem parketu ali rdečih preprogah vsakdanjega življenja, niso imuni proti prepisovanju oziroma plagiatorstvu.
Samo spomnimo se prepisanega magisterija nekdanjega direktorja Lekarn Ljubljana Marka Jakliča. In seveda postopka zoper nekdanjo premierko Alenko Bratušek, ki so ji očitali, da si je »od koder-koli-že-sposodila« kar zajeten kos znanstvenega dela in ga, seveda, podpisala s svojim imenom in priimkom. No, pozneje je senat FDV sprejel sklep o ustavitvi postopka za odvzem znanstvenega naslova magistrici Alenki Bratušek. Sporočili so, da pogoji za odvzem znanstvenega naslova, kot jih predvideva Statut Univerze v Ljubljani, ne obstajajo. Kar v prevodu pomeni, da Bratuškova ni prepisovala.
